• Najdi
  • <<
  • <
  • 23
  • od 50
  • >
  • >>
  • 441.
    VSL Sklep III Cp 2152/2025
    10.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00089738
    Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 20, 21, 21-1, 31, 31/3, 31/7.
    stroški pravdnega postopka - odvetniška tarifa - prvi narok za glavno obravnavo - ponovno odprtje obravnave - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - preveritev potrebnosti vlog - potrebni pravdni stroški - urnina
    Sklicevanje na zmotno tarifno številko Odvetniške tarife samo po sebi še ne vpliva na pravilnost odločitve.

    Če je sodišče ponovno odprlo glavno obravnavo, narok po ponovnem odprtju glavne obravnave ni prvi narok v smislu 1. točke tarifne številke 21 OT.
  • 442.
    VSL Sklep II Cp 2214/2025
    10.12.2025
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00089692
    ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/1, 74, 74/1, 75. DZ člen 264, 265.
    sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - izvedenec psihiatrične stroke - ogrožanje življenja in zdravja - demenca - parkinsonova bolezen - psihofizično stanje - potrebno varstvo in nadzorstvo - dolgotrajna oskrba - milejši ukrep - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - prostorska stiska - prostorska zasedenost - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - skrbništvo nad odraslo osebo - začasni skrbnik
    Nasprotni udeleženec potrebuje pomoč in nadzor 24 ur na dan. Zagotavljanje 24 urne prisotnosti zaposlenih pri eni osebi ni naloga patronažne in socialne službe. Kakšne storitve se bodo nudile upravičencem v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej. V zvezi s tem je treba sprožiti ustrezne postopke; da bi jih nasprotni udeleženec sam ali kdo drug zanj, ni izkazano. Glede na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca je njegova zmožnost sodelovanja v formalnih postopkih zelo vprašljiva. V teku je postopek za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, ki pa je šele v začetni fazi. Da bodo nasprotnemu udeleženecu v kratkem nudene storitve iz sistema dolgotrajne oskrbe, že zato ni mogoče pričakovati. Razen tega je splošno znano, da zaradi kadrovskih, organizacijskih in drugih težav sistem dolgotrajne oskrbe v praksi še ni zaživel.
  • 443.
    VSL Sodba II Cp 1662/2024
    10.12.2025
    STVARNO PRAVO
    VSL00089931
    SPZ člen 99, 99/1
    vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - pravica do družinskega življenja - pravica do zasebnosti - obligacijski dogovor o rabi nepremičnine - dovoljenje za bivanje - uporaba stanovanja - prepoved nadaljnjih kršitev - ponovitvena nevarnost

    Vsebina obligacijskega dogovora med tožnikom in toženkinimi starši predpostavlja tudi dejanske učinke za tretje osebe. Dogovor o uporabi stanovanja vključuje tudi dogovor o tem, da preko tožnikovih nepremičnin, ki nesporno predstavljajo edini dostop do tega stanovanja, lahko do toženkinih staršev dostopajo vsi, ki so k njima namenjeni.

    Ravnanje toženke v obsegu nahajanja v stanovanju, v katerem prebivata njena starša, in v obsegu dostopa do tega stanovanja, ne more predstavljati protipravnega vznemirjanja.

  • 444.
    VSL Sklep II Cp 2172/2025
    10.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00089759
    ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
    nesklepčen zahtevek - odprava nesklepčnosti - vrnitev odvzete posesti - motenje posesti - kriterij obrazloženosti - izvedba dokazov - razširitev tožbe
    Že iz samega izreka ni jasno, kaj tožnik sploh želi: ali vrnitev odvzete posesti ali le, da se mu omogoči dostop na nepremičnino. Na vse nejasnosti, ki se odražajo v ugotovljeni nesklepčnosti tožbe, je bil tožnik pred sodiščem prve stopnje opozorjen tako s strani tožencev, kot tudi s strani pritožbenega sodišča. Ne glede na to je tožba ostala pomanjkljiva, posledično pa nesklepčna.

    V primeru nesklepčnosti tožbenega zahtevka dokazov ni treba izvajati.
  • 445.
    VSL Sodba II Cp 1893/2024
    10.12.2025
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00089642
    ZKZ člen 2, 2/2, 4, 17, 22, 22/3, 23, 25a. SPZ člen 63, 66. OZ člen 507. ZPP člen 214, 214/2
    razveljavitev prodajne pogodbe - prodaja kmetijskih zemljišč - paketna prodaja - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče - kmetijsko ali stavbno zemljišče - pojem kmetijskega zemljišča - pozidanost zemljišča - namenska raba zemljišč - občinski prostorski načrt (OPN) - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - predkupna pravica po ZKZ - predkupna pravica solastnika - obveščanje predkupnega upravičenca - obvestitev solastnika o prodaji - objava ponudbe za prodajo zemljišča - kršitev predkupne pravice solastnika - neprerekana dejstva

    Dejstvo, da je določeno zemljišče s prostorskim načrtom uvrščeno med kmetijsko zemljišče, prevlada nad pogojem, da je zemljišče tudi dejansko primerno za kmetijsko pridelavo.

  • 446.
    VSM Sklep I Cp 442/2025
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00090106
    Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1, 267/3. ZPP člen 211. ZS člen 113a, 113a/3. ZUstS člen 23, 23/3.
    kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - kondikcijski zahtevek - predhodno vprašanje države članice - prekinitev postopka
    Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).
  • 447.
    VSL Sodba II Cp 2050/2024
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00090012
    OZ člen 131, 131/1, 179, 943. ZPP člen 2.
    odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - obseg poškodb - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - postkomocijski sindrom - glavobol - predhodne zdravstvene težave - denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - primerljiva odškodnina - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - opomin - rok za izpolnitev obveznosti - datum začetka teka obresti - odlog - prekoračitev tožbenega zahtevka
    Sodišče prve stopnje je implicitno kot neutemeljene zavrnilo navedbe tožene stranke o vplivu tožničinega predobstoječega zdravstvenega stanja na obseg poškodb ter trajanje in intenzivnost upoštevanih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.

    Glavoboli in vrtoglavica kot simptomi postkomocijskega sindroma v času približno šestih mesecev po nesreči so izključna posledica prometne nesreče.

    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da primerna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem glede na ugotovljene poškodbe, trajanje in stopnjo bolečin in nevšečnosti ter potek in trajanje zdravljenja znaša približno 5 povprečnih mesečnih neto plač oziroma 7.500 EUR.
  • 448.
    VSL Sodba II Cp 1585/2024
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00090111
    ZASP člen 168, 168/4. ZPP člen 8, 254, 254/3.
    nadomestilo za uporabo avtorskega dela - kršitev avtorskih pravic - organizacija dela - opustitev dolžne skrbnosti - objava avtorskega dela - običajni honorar - cenik - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - ugovor zastaranja
    Cenik F. je primerno izhodišče za ugotavljanje običajnega honorarja.

    Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala toženka kot javni zavod ustrezno poskrbeti za organizacijo dela in arhiviranje, tako da ne prihaja do kršitev avtorskih pravic in da je od toženke utemeljeno pričakovati, da pri opravljanju poklicne dejavnosti ravna z večjo skrbnostjo. Tudi pritožbeno sodišče meni, da je do kršitve avtorskih pravic prišlo iz hude malomarnosti, zaradi česar je utemeljen zahtevek za plačilo civilne kazni (168. člen ZASP). Pri odločanju o zahtevku za plačilo civilne kazni in odmeri njene višine pa sodišče po četrtem odstavku 168. člena ZASP upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni. Pri namerno povzročeni škodi bo tako kazen večja kot pri hudi malomarnosti. Pomembna pa je tudi višina honorarja, saj je ta tudi obračunska enota za povečevanje: če je osnovni honorar za tovrstno uporabo nizek, bo toliko bolj utemeljeno njegovo povečanje za polnih 200%; če pa je razmeroma visok, bo potrebno bolj previdno povečevanje.
  • 449.
    VSM Sklep I Cp 304/2025
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSM00090232
    Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3(1). ZPP člen 211. ZS člen 113a, 113a/3, 113a/6. ZUstS člen 23, 23/3. ZVPot člen 23, 24.
    potrošniška kreditna pogodba - švicarski franki (CHF) - ničnost kreditne pogodbe - prekinitev postopka - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije
    Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).
  • 450.
    VSL Sklep I Cp 2142/2025
    9.12.2025
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00089932
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4. GZ člen 3, 3/1, 3/1-6.
    regulacijska (ureditvena) začasna odredba - grozeča težko nadomestljiva škoda - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - povezanost stavbe in zemljišča - ogled - pridobitev gradbenega dovoljenja
    Med udeleženci ni sporno, da si pritožnica prizadeva za pridobitev gradbenega dovoljenja, da je gradnja predvidena na obeh spornih parcelah in da je bila pritožnici v drugem postopku naložena odstranitev kovinske ograje, ki jo je postavila na teh parcelah. Nevarnost gradnje ni abstraktna. Za gradnjo, ki jo načrtuje pritožnica, ob izdaji začasne odredbe še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, a predložene listine iz postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja in postopka zaradi motenja posesti verjetno izkazujejo, da lahko vsak čas nadaljuje s pripravljalnimi opravili, ki posegajo v stanje spornih parcel.
  • 451.
    VSL Sodba I Cp 1086/2024
    9.12.2025
    ODZ - STVARNO PRAVO
    VSL00089930
    SPZ člen 266, 266/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ODZ paragraf 1468.
    priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - pravni prednik - zaščitena kmetija - uporaba nepremičnine - pristna posest - dobroverna posest - poštena posest - dejansko stanje - protiknjižno priposestvovanje - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo
    Glede na to, da so najprej tožnikova pravna prednika in za njima tožnik posest nastopili na podlagi darilne pogodbe, ki predstavlja pravni naslov za pridobitev lastninske pravice; da so sporno nepremičnino ves čas priposestvovalne dobe uporabljali navzven vidno in kot lastniki ter da niti zemljiškoknjižna lastnika niti kdo drug v času trajanja priposestvovalne dobe ni nasprotoval njihovi uporabi, kakor tudi ne oporekal njihovi lastninski pravici, so tako tožnikova pravna prednika kot tožnik upravičeno verjeli, da so lastniki sporne nepremičnine.

    Tako iz zemljiškoknjižnega izpiska kot iz neprerekanih navedb tožnika izhaja, da je bila zaščitena kmetija zaznamovana v letu 1996. Ker je tožnik lastnik parcele postal v letu 1993, kasnejša izpolnitev pogojev za pridobitev statusa zaščitene kmetije in razglasitev nepremičnine za del zaščitene kmetije ni mogla za nazaj poseči v njegovo lastninsko pravico
  • 452.
    VSM Sodba I Cp 564/2025
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00089837
    ZPP člen 245. OZ člen 179.
    denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izvedensko mnenje kot dokaz - intenziteta in trajanje strahu - strah za življenje - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
    Toženka v pritožbi izhaja iz napačnega izhodišča, da bi se sodišče prve stopnje moralo (v celoti in nekritično) opreti na izvedensko mnenje in mu brezpogojno slediti. Subsumpcija konkretnega dejanskega stanu pod materialnopravno normo in izrek pravne posledice je v sodnem postopku ustavnopravna pristojnost sodnika. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi kritično, skladno z načelom proste presoje dokazov, presodilo izvedensko mnenje ter pravilno sledilo njegovi vsebini v delih oziroma glede vprašanj, (i) o katerih so izvedenci lahko podali izvid in mnenje in, (ii) ki ne pomenijo subsumpcijskih zaključkov.
  • 453.
    VSM Sklep I Cp 490/2025
    9.12.2025
    SODNE TAKSE
    VSM00089954
    URS člen 25. ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 6, 6/2.
    plačilo sodne takse za pritožbo - plačnik - taksni zavezanec - pritožba se šteje za umaknjeno - pravica do pritožbe
    Res je, da sta taksna zavezanca pritožnika, vendar navedeno ne izključuje možnosti, da sodno takso za taksnega zavezanca plača kdo drug (kar je treba preveriti v vsakem posameznem primeru). Druga in peto toženi stranki zgolj zaradi tega, ker je sodno takso ob pravilnem sklicu in navedbi opravilne številke zadeve plačala zanjo druga oseba, ni mogoče naprtiti posledic umika pritožbe v primeru neplačila sodne takse, določenih v tretjem odstavku 105. a člena ZPP, saj slednje iz besedila navedenega člena ne izhaja. Za takšno rešitev govori tudi ustavnoskladna razlaga. Pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva je pravica, ki je določena v sami Ustavi (in sicer 25. členu Ustave), zaradi česar je treba omejitve te pravice ozko razlagati. Glede na to, da izrecne zakonske podlage za umik pritožbe v primeru, ko sodno takso za taksnega zavezanca plača kdo drug, ni, pritožbeno sodišče meni, da bi sankcija umika pritožbe v takih situacijah predstavljala pretiran poseg v pravico iz 25. člena Ustave.
  • 454.
    VSL Sklep IV Cp 2182/2025
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00089990
    DZ člen 161, 162, 162/1-1, 162/2, 174, 174/1, 175, 175/1, 184, 184/1. ZPP člen 355, 355/1, 365, 365-3.
    namestitev otroka v zavod - korist mladoletnega otroka - odvzem mladoletnega otroka - soglasje staršev - obrazloženost odločbe - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - skrb za mladoletne otroke - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - napačna uporaba materialnega prava
    Zaradi dogovora, iz katerega je izhajalo soglasje nasprotne udeleženke, je bila ob vložitvi predloga za namestitev otrok v zavod podana podlaga po 175. členu DZ. V postopku nato nasprotna udeleženka z namestitvijo ni soglašala, nasprotno, predlogu predlagatelja za namestitev otrok v zavod je nasprotovala. Ob nasprotovanju nasprotne udeleženke sodišče prve stopnje ni imelo (več) podlage za odločanje po 175. členu DZ, pač pa bi lahko, če bi tako predlagal predlagatelj, oziroma bi moralo po uradni dolžnosti izreči ustrezen ukrep, potem ko je ugotovilo, da izrek ukrepa terja varstvo koristi mld. otrok.
  • 455.
    VSL Sklep I Cp 2179/2025
    9.12.2025
    STVARNO PRAVO
    VSL00089694
    SPZ člen 33.
    soposest - posestno varstvo - sodno varstvo posesti - motenje soposesti - motilno dejanje - zavrnitev tožbenega zahtevka
    Za utemeljenost posestnega varstva mora motilno ravnanje dosegati določeno stopnjo resnosti in intenzivnosti.

    Obravnavana življenjska situacija predstavlja enkraten, sicer neprijeten, vendar običajen medsosedski zaplet. Iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, da ga tožnik ne bi mogel brez posebnih zapletov razrešiti z razumno komunikacijo s tožencem, prav tako iz ugotovljenih dejstev ni mogoče sklepati na nevarnost njegove ponovitve. Ravnanje toženca, čeprav samovoljno, zato ni bilo do te mere motilno, da bi varstvo tožnikove posesti terjalo najprej policijsko posredovanje in sedaj še sodno varstvo.
  • 456.
    VSL Sklep III Cp 1858/2025
    8.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00090181
    ZST-1 člen 18, 18/5, 18/7, 19, 19/1, 19/2. ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 196.
    sodna taksa - sodna taksa za pritožbo - enotni sosporniki - plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - nerazdelna obveznost - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - stranska terjatev
    Vrednost stranskih terjatev se za odmero sodne takse za pravno sredstvo upošteva le, če je bilo pravno sredstvo vloženo samo zoper odločbo o stranskih terjatvah, sicer pa je bistvena vrednost izpodbijane glavnice.

    Tožniki utemeljeno opozarjajo, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj jim je za pritožbo izdalo tri plačilne naloge za plačilo sodne takse, medtem ko jim je tožbo taksiralo enotno, z enim plačilnim nalogom. Takšno postopanje je napačno. Tožniki, ki so etažni lastniki stavbe in s tem solastniki njenih skupnih delov, so enotni sosporniki in se štejejo za enotno pravdno stranko (196. člen ZPP). Kot taki so nerazdelno dolžni plačati le eno sodno takso za pritožbo. Poleg tega je vseh pet tožnikov vložilo pritožbo v eni vlogi (iz vsebine pritožbe je razvidno tudi, da so pritožbeni razlogi za vse tožnike enaki), zato je dejansko uveden samo en postopek, kar pomeni, da se plača samo ena sodna taksa.
  • 457.
    VSL Sklep IV Cp 2083/2025
    8.12.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00089626
    DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161.
    razmerja med starši in otroki - sprememba odločitve o stikih - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved prehoda državne meje z otrokom - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - verjetno izkazana nevarnost - odtujevanje otroka - pravica do svobode gibanja - primernost in sorazmernost ukrepa - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
    Zatrjevanih oz. domnevnih groženj očeta, da bo otroka spet odpeljal, mati ni konkretizirala. Kaj naj bi se nenadoma spremenilo, kar naj bi povzročilo domnevno ogroženost obeh otrok, mati niti ne pojasni. Predlog je vložen očitno kot obramba proti očetovemu predlogu za spremembo veljavnih stikov med materjo in otroki v smeri njihove omejitve.
  • 458.
    VSL Sklep IV Cp 1882/2025
    8.12.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090218
    DZ člen 151, 151/3, 151/4. ZNP-1 člen 104.
    razmerja med starši in otroki - vrtec - menjava vrtca - vključitev otroka v vrtec - nadomestitev soglasja - nadomestitev soglasja starša
    Dejanska nastanitev otroka pri materi še ne pomeni, da lahko mati samovoljno odloča o zadevah v zvezi z otrokom, še zlasti pa ne o tistih, o katerih že obstaja dogovor med obema roditeljema.
  • 459.
    VSL Sklep II Cp 1427/2024
    8.12.2025
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
    VSL00090830
    SPZ člen 77, 77/2. ZKN člen 16, 16/1, 16/2, 16/5.
    meja - ureditev meje v sodnem postopku - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - urejena meja
    Meja parcele se v katastru nepremičnin vodi kot poligon, določen z daljicami, ki jih določajo točke. Meja parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel. Meja je torej navidezna daljica ali več navideznih daljic, ki potekajo med dvema parcelama in katerih krajišča so zemljiške katastrske točke. Kot je bilo navedeno, v obravnavani zadevi ni domneve urejene meje, torej daljice, ki jo določajo točke. Če je tako, prvostopenjsko sodišče tudi ni moglo uporabiti domneve urejenosti glede točk (daljice), oziroma konkretno domneve urejenosti točke 7445 (lokalna št. 115). To bi lahko pri odločanju upoštevalo le kot nesporno točko, kar pa po izrecnem nasprotovanju predlagateljev ni. Stališče sodišča prve stopnje, da je bilo pri ureditvi meje vezano na urejeno mejno točko, je napačno.
  • 460.
    VSM Sklep III Cp 904/2025
    8.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00091006
    DZ člen 7, 134, 134/4, 141, 141/1, 141/2, 141/7. ZPP člen 253, 253/2, 254, 254/3, 340, 341. ZNP-1 člen 42.
    predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - dodelitev otroka očetu - varstvo koristi otroka - izvid in mnenje izvedenca o strokovnih vprašanjih - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - bistveno spremenjene okoliščine - pravica do stikov otroka s starši - izvajanje stikov - skupno varstvo in vzgoja otroka - strokovna pomoč - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - konkretizacija pritožbenih očitkov - zavrnitev dokaznih predlogov
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo, ne le ali nasprotna udeleženka onemogoča stike otroka s predlagateljem, ampak je tudi ocenjevalo, ali bo drugi od staršev, če mu bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, te stike omogočal, prav tako je pri tem ocenjevalo še, ali je na tak način mogoče varovati otrokovo korist.

    Nikakor pa nima starš kateremu je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, mino dogovora z drugim staršem, pravice odločati kdaj in na kakšen način se bodo stiki izvajali in pri tem drugega starša zgolj obveščati, da se stik zaradi bolezni ne bo izvedel, za več informacij pa se naj slednji obrne na otrokovega zdravnika.
  • <<
  • <
  • 23
  • od 50
  • >
  • >>