ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-3, 40, 40/1, 40/1-2, 40/2.
odmera nagrade izvedencu - nagrada za študij spisa - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - pregled s strani sodnega izvedenca - zahtevnost izvedenskega dela - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Preučitev sklepa sodišča in listin v sodnem spisu je vsebovana že v postavki študija spisa, zato izvedenec ne more dobiti nagrade za proučitev dokumentacije, ki je že v spisu, četudi jo je ponovno pridobil s strani tožnice. Ker izvedenec ne v mnenju in ne v stroškovniku ni določno opredelil, katero dokumentacijo je dodatno zbral in jo preučil, mu ne pripada nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije.
Zelo kratek pogovor ne more predstavljati niti manj zahtevnega osebnega pregleda, zaradi česar izvedenec do nagrade za tak pregled ni upravičen.
Dolžina pisnega izdelka ne more biti edino merilo za oceno zahtevnosti izvedenskega mnenja, ampak je to predvsem obsežnost naloge, ki jo ima izvedenec.
Plačilo za pisno izdelavo (osnovnega) izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k njegovemu mnenju.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - fizično nasilje
Prav pa imajo vse tri pritožbe, ko vztrajajo, da vzgojnih prijemov obtoženca, ko je za umiritev obeh oškodovank občasno uporabil šibo tako, da jima je z njo bodisi zagrozil, občasno pa ju je z njo tudi udaril ali pa ju je udaril z roko po zadnjici, ni mogoče tako, kot neprepričljivo zaključuje prvo sodišče označiti kot take, ki so bili usmerjeni (le) v zaščito obeh oškodovank, da se ne bi poškodovali.
Strinjati pa se je očitki pritožb, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da ne le Zakon o prepovedi nasilja v družini (ZPND), temveč tudi obstoječa sodna praksa vztraja pri ničelni toleranci fizičnega kaznovanja mladoletnih oseb. Nobenega dvoma torej ni, da so bili vzgojni prijemi obtoženca z uporabo šibe in pri udarcih z roko neprimerni in strinjati se je s pritožbenimi očitki, da jih nikakor ni mogoče opravičevati z obtoženčevim namenom, da se oškodovanki ne bi poškodovali, saj za kaj takega, kot izhaja tudi iz njunih izpovedb, izpovedbe njune matere in tudi iz zaključkov izvedenca klinične psihologije I. N., ni bilo nobenih razumnih razlogov, saj sta deklici izstopali le po svoji živahnosti in bili navajeni tolerantnejših vzgojnih prijemov svoje matere.
javnost glavne obravnave - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 4. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave. Po prvem odstavku 297. člena ZKP o izključitvi javnosti odloča senat (sodnik posameznik) s sklepom. Že glede na samo zakonsko dikcijo gre zaključiti, da uveljavljana procesna kršitev po prvem sodišču ni mogla biti storjena, saj iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 4. 6. 2020 povsem jasno izhaja, da prvo sodišče sklepa o izključitvi javnosti po prvem odstavku 297. v zvezi s 295. členom členu ZKP ni sprejelo, ampak prav nasprotno, prekinilo je narok in varnostno službo sodišča obvestilo, da lahko, kljub omejitvam, ki jih je nalagalo varovanje zdravja udeležencev zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19, obdolženčeva žena kot javnost pristopi na glavno obravnavo.
ZVEtL-1 člen 3, 8, 41, 48, 48/2, 48/4. ZNP člen 24, 24/1, 37.
nadaljevanje postopka - ugotovitev pripadajočega zemljišča - vzpostavitev etažne lastnine - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - skupno pripadajoče zemljišče - procesna predpostavka - posamezni del stavbe - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - pravni interes prizadetega
Pobudo za nadaljevanje postopka lahko da vsak udeleženec v postopku, čigar v interesu je dokončna ureditev razmerij, v konkretnem primeru glede spornega vprašanja lastništva parcele.
Na splošno velja, da so v postopku zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča, ki sledi postopku zaradi vzpostavitve etažne lastnine, udeleženci vsaj tisti, ki so nastopali v prvotnem postopku. Sodišče torej s procesnimi odločitvami, kot sta ločeno obravnavanje predlogov za vzpostavitev etažne lastnine in ugotovitev pripadajočega zemljišča ter prednostna odločitev o prvem predlogu, na obstoj pravnega interesa udeležencev ne more vplivati.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - smrt nasprotnega udeleženca po vložitvi predloga - ustavitev postopka - stroški postopka
Sodna praksa (sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 18/2020 z dne 21. 1. 2020) je že zavzela stališče, da če je bil predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo vložen s strani centra za socialno delo in postopek zaradi smrti nasprotnega udeleženca ustavljen, trpi stroške predlagatelj, to je center za socialno delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039794
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2-14, 452, 454, 454/1, 454/2.
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez naroka - sporno dejansko stanje - prometna nesreča motornih vozil - zapustitev kraja prometne nesreče - izvajanje listinskih dokazov - sporna dejstva - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Do ugovorne navedbe toženca, da ni zaznal, da bi prišlo do kakršnegakoli trka oziroma udarca in da zato ni šlo za pobeg s kraja nesreče, se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ne opredeli. Povzame le tožbene trditve, da toženec ni nudil osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju. Ker je tožnik tem trditvam nasprotoval že v ugovoru, sodišče prve stopnje ni smelo v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti, da jih priznava. Šlo je za sporno dejstvo, ki terja opredelitev in dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je v izpodbijani sodbi ni. Podana je torej absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
kaznivo dejanje uboja - kaznivo dejanje poskus uboja - bistvene kršitve določb postopka - nezakoniti dokazi - razlogi sodbe v nasprotju z listinami v spisu - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - konkretizacija pritožbenih očitkov - opis kaznivega dejanja - prosta presoja dokazov - kršitev kazenskega zakona - naklep - malomarnost - meje preizkusa odločbe prvostopenjskega sodišča - sklicevanje na kršitev ustavnih pravic in drugih pravnih koristi - pravna jamstva v kazenskem postopku - bistveno zmanjšana prištevnost - kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti - kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - silobran - olajševalna okoliščina - odmera kazni - enotna kazen zapora
Kot rečeno, se razlogi sodbe z dokazno oceno odločilnih dejstev glede obdolženčeve krivde nahajajo v drugem delu, konkretno v 13. in 14. točki obrazložitve sodbe, medtem ko iz pritožbene obrazložitve izhaja, da pritožnik nasprotuje vsebini razlogov oziroma sami dokazni oceni sodišča prve stopnje, ki ni predmet uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371.člena ZKP, temveč zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja kot izpodbojnega razloga, ki ga pritožnik posebej uveljavlja.
Če je pritožbeno obrazložitev v zvezi z zavrnjenimi dokaznimi predlogi mogoče prevesti v posredno zatrjevano kršitev pravnih jamstev iz 29. člena Ustave in hkrati kršitev četrtega odstavka 329. člena ZKP, je treba ob posplošeno zatrjevanem vplivu na pravilnost in zakonitost sodbe, opozoriti še na drugi odstavek tega člena, po katerem dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo. Izhodišče pri tem je že ugotovljeno stanje stvari, ki je lahko z novimi dejstvi dopolnjeno ali spremenjeno. Merili sta odločilnost dejstev iz opisa kaznivega dejanja ali kaznivih dejanj po obtožbi in kontekst, v katerem dokazovanje teh dejstev poteka.
Katerakoli kršitev kazenskega zakona iz 372. člena ZKP je odvisna od dejanskega stanja, kot ga je predhodno ugotovilo sodišče in ne dejanskega stanja, ki bi po oceni posamezne stranke moralo biti ugotovljeno. Tedaj je posredi izpodbojni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa izpodbojni razlog, katera vsebina je napaka sodišča v ravnanju, ki je pravilno in popolno ugotovljenemu dejanskemu stanju šele sledilo.
Po sodišču prve stopnje pravilno ugotovljena naknadnost obdolženčevega ravnanja glede na ravnanja oškodovancev v nadaljevanju pomeni, da zahtevana istočasnost med protipravnim napadom in njegovim odvračanjem iz drugega odstavka 22. člena KZ-1 ni bila podana, v njeni izpeljavi pa še, da tedaj niti napada kot upravičenega razloga za njegovo odvračanje ni moglo biti. V takšnem primeru je potem jasno, da odpade presoja sorazmernosti med napadom in obrambo z morebitnimi prekoračitvami, ki so po predhodno ugotovljeni močni razdraženosti ali prestrašenosti upoštevne le pri tako imenovanem kvantitativnem ekscesu, medtem ko je v primeru tako imenovanega kvalitativnega ekscesa, kot je bil obravnavani, prekoračitev nečesa, česar zaradi neizpolnjenega temeljnega pogoja dejansko ni, logično nevzdržna.
Ravnanje oškodovancev pred obdolženčevim streljanjem, vodeno z izrazito zavržnim motivom je bilo ob ustavno zagotovljeni pravici do zasebne lastnine iz 33. člena, pravici do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena, pravici do zasebnosti iz 35. člena in zlasti pravice do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave nedopustno v vseh možnih ozirih. Razen tega je bilo pojavno takšno, da je pri obdolženemu po ugotovitvah izvedenke psihiatrinje in izvedenca kliničnega psihologa povzročilo hud strah in afekt, ki sta skupaj očitno določala način in intenzivnost obdolženčevega ravnanja v okoliščinah, ki izkustveno niso dopuščale posebnega preudarjanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039192
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 22, 22/1, 28, 28/1, 28/2, 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - plačilo - sklenitev pogodbe - zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Pri protispisnosti gre za napako povsem tehnične narave. Gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, pač pa samo napačno prenese tisto, kar je zapisano na listini ali zapisniku v obrazložitev sodbe.
Če sodišče stranki posebej ne naloži, da vse stroške opredeli v eni vlogi, mora pri odmeri upoštevati vse priglašene stroške, tudi če v stroškovniku niso bili v celoti povzeti.
ZDR-1 člen 75, 76, 85, 110, 110/1, 110/1-6, 112, 118.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca
Skladno z določbami ZDR-1 lahko delodajalec delavcu poda izredno (ali redno) odpoved pogodbe o zaposlitvi po nastanku in ugotovitvi odpovednega razloga, enako pa velja za izredno odpoved, ki jo delodajalcu poda delavec (npr. zaradi razlogov, navedenih v 112. členu ZDR-1). V primeru, kot je obravnavani, to pomeni, da lahko delodajalec delavcu poda izredno odpoved iz razloga po 6. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 potem, ko ugotovi, da je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri prevzemniku. Tožniku pa je bila odpoved podana "pogojno", za primer, če ne bo nastopil dela pri delodajalcu prevzemniku na določeni dan, preden je odpovedni razlog sploh nastal, pogodba o zaposlitvi pa mu je prenehala že dan pred nastankom odpovednega razloga, torej preden je sploh prišlo do odklonitve prehoda in dejanskega dela pri prevzemniku. To je temeljni razlog, zaradi katerega je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - univerzalno in singularno pravno nasledstvo - prenos podjetja samostojnega podjetnika (s. p.) na kapitalsko družbo - samostojni podjetnik kot dolžnik
S prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik sicer vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika, vendar to ne pomeni, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe fizična oseba preneha biti stranka izvršilnega postopka. O odgovornosti fizične osebe za obveznost upnika je bilo namreč že odločeno s pravnomočnim sklepom o izvršbi. Stališče o subsidiarni odgovornosti fizične osebe po 672. členu ZGD-1 zato v tej fazi postopka ne pride v poštev.
Pritožbeno sodišče poudarja, da se po tarifni št. 39 OT posvet in konferenca s stranko ter obvestilo stranki obračunava le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre torej za samostojno storitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00039908
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11, 11/8. ZZZDR člen 113. ZPP člen 155, 158, 163, 411, 411/1. DZ člen 161. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 40, 40/2.
izvrševanje roditeljske pravice - nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - začasna odredba v družinskih sporih - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - nujnost izdaje začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - ogroženost otroka - varovanje koristi otroka - določitev stalnega prebivališča otroku - način izvrševanja stikov - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - mednarodna ugrabitev otrok - načelo kontradiktornosti - odmera nagrade izvedencu - izločitev izvedenca
Tudi pri odločanju o vprašanjih izvrševanja roditeljske pravice, kadar je med staršema spor o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (113. člen ZZZDR), lahko sodišče izda začasno odredbo po uradni dolžnosti.
Vprašanje, kje se otrok šola in kje bo otrok živel, je v skladu s sodno prakso vprašanje izvrševanja roditeljske pravice in se morata o njem starša sporazumeti, če sporazuma ni, o tem odloči sodišče.
Vsebinsko nadomestitev soglasja k vpisu v šolo predstavlja odločitev, s katero je sodišče uredilo sporno vprašanje izvrševanja roditeljske pravice med udeležencem.
Predlog za izdajo začasne odredbe je bil vložen že v času veljavnosti DZ, zato je pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe ogroženost otroka (161. člen DZ) in ne obstoj verjetnosti terjatve oziroma pogojev po določilu 272. člena ZIZ.
Okoliščina, da je nasprotna udeleženka hčer odpeljala v T., ne da bi se tožnik s tem strinjal, je lahko pomembna v postopku za odločitev o zaupanju hčere v varstvo in vzgojo enemu od staršev z vidika vpliva spremembe okolja na otroka, vpliva na ohranitev vezi z drugim staršem ipd., ter z vidika presoje starševskih sposobnosti, kar pa je predmet odločanja v drugem postopku, in le posredno v tej nepravdni zadevi.
Glede na oddaljenost T. od K. je pravilen zaključek sodišča, da tudi odločitev, komu bo deklica zaupana v varstvo in vzgojo, vpliva na to, kam bo hodila v osnovno šolo (ne glede na to, da vprašanje šolanja presega odločanje v okviru zaupanja v varstvo in vzgojo). Odločanje o vprašanjih skrbi za vsakodnevno življenje, varstvo in vzgojo otroka (v korist otroka je, glede na pravnomočno začasno odredbo, da o tem odloča mati), bi bilo v primeru drugačne odločitve onemogočeno. Med staršema soglasja ni, konflikt pa je velik, zato je o vprašanju šolanja odločilo sodišče v tem postopku in pravilno nadomestilo soglasje predlagatelja za vpis mld. A. A. v šolo v T.
določitev preživnine za otroka - višina preživnine - preživninska obveznost staršev - preživninske zmožnosti staršev - potrebe preživninskega upravičenca - otrokova korist - porazdelitev preživninskega bremena - aktiven športnik - stiki očeta z otrokom
Zaradi pestrosti življenja določitev preživnine ne more biti matematična operacija, temveč gre za uravnoteženje pravno relevantnih dejavnikov, tako da se breme preživljanja ob ugotovljenih otrokovih potrebah ustrezno porazdeli med oba starša, upoštevajoč njune zmožnosti.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 148, 148/1. ZVarCP člen 6, 8, 8/2, 24.
nepremoženjska škoda - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - kvalificirana protipravnost
Pri presoji, ali je ravnanje nosilcev oblasti protipravno, je potrebno izhajati iz narave njihovega dela. O protipravnem ravnanju Varuha kot državnega organa lahko govorimo le takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo protipravnosti, kar pomeni, da ni protipravno vsakršno ravnanje Varuha, s katerim se prizadeti subjekt ne strinja.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00039676
ZSV člen 47c, 47l, 69, 70, 108. OZ člen 648, 782. ZIN člen 30, 37. ZID-1 člen 16, 16/2.
koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - plačilo socialno varstvene storitve - odstop od koncesijske pogodbe - prepoved izvajanja koncesije - prenehanje koncesijske pogodbe - prenehanje koncesije - prenehanje pogodbe o delu - inšpekcijski nadzor
Pravno nevzdržno bi bilo, da bi lahko posamezniki ignorirali odločbe pristojnih inšpekcij z zanašanjem na to, da bodo dosegli odpravo v nadaljnjih postopkih. Odprava odločbe učinkuje za nazaj (ex tunc). V primeru odprave določene odločbe, se odpravijo tudi posledice, ki so na njeni podlagi nastale. Tega pravila vendarle ni mogoče uporabiti na način, da se z odpravo za nazaj odobri ravnanje, ki je nasprotovalo inšpekcijski odločbi v času, ko je ta še veljala in bila tudi izvršljiva. Zakon za takšne primere predvideva druga sredstva, in sicer odškodninsko odgovornost države oz. samoupravne lokalne skupnosti za škodo, ki je bila zavezancu ali drugi osebi povzročena s protipravnim dejanjem ali opustitvijo dejanja inšpektorja pri izvajanju nalog inšpekcijskega nadzora.
Takšna ugotovitev ne pomeni poseganja v pristojnost Socialne inšpekcije. Treba je namreč upoštevati, da tožnica javne službe ne opravlja več, da zoper njo v tej zvezi niso več v teku inšpekcijski ali drugi upravni postopki. Zato ima takšna ugotovitev sodišča prve stopnje posledice le v civilnopravnem sporu in ne posega v upravno pristojnost.
nepopolna vloga - dopolnitev - zavrženje - jezik kazenskega postopka
Vloga namreč ni bila sestavljena v slovenskem jeziku, čeprav prvi odstavek 7. člena ZKP določa, da se tožbe, pritožbe in druge vloge, podajajo sodišču v slovenskem jeziku. Prav tako vloga ni bila podpisana, niti konkretizirana ali G. zoper osumljene zahteva preiskavo ali vlaga obtožbo. G. v vloženih pritožbah z dne 10. in 17. 8. 2020 sicer teh prvostopenjskih razlogov ne problematizira, zato ne more doseči pritožbenega uspeha s ponovnim opisovanjem dogodka, ki je bil predmet njegove kazenske ovadbe. Četudi bi v pritožbah G. podal popoln opis osumljencem očitanega kaznivega dejanja in izrecno navedel bodisi, da vlaga zahtevo za preiskavo bodisi obtožbo ter poskrbel, da bi ta akt obsegal vse z zakonom določene sestavine, še vedno ostaja neizpodbitno dejstvo, da svoje vloge z dne 11. 6. 2019 ni dopolnil v roku 15 dni, kot je to od njega zahtevalo sodišče prve stopnje. Zato se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do številnih prilog k pritožbam z dne 10. in 17. 8. 2020.
Zato pritožbeno sodišče sprejema razloge prvega sodišča, da je na ta način obsojenec brez dvoma izkazal ignoranco in nekritičen odnos do poravnave obveznosti do oškodovane družbe, saj namena poravnati obveznosti nikoli ni imel in je vsakič izkoriščal zaupanje sodišča, ko je odločalo o določitvi novega roka za izpolnitev obveznosti, oziroma mu je s preložitvijo preklicnega naroka omogočilo vsaj delno poplačilo obveznosti, pa tega tudi ni storil, temveč je v nasprotju s tem izkazal svojo pasivnost, zavajanje in nezainteresiranost za poravnavo obveznosti.