zavarovalna pogodba - zavarovanje ao plus - denarna renta - zastaranje - pretrganje zastaranja - kdaj začne teči zastaranje - sprememba tožbe - identično dejansko stanje
Prepričljiv je zaključek sodišča prve stopnje, da so odškodninski zahtevki (terjatve), ki jih je tožnik v postopku (in sicer v vlogi z dne 29. 11. 2012) postavil (uveljavljal) iz naslova zavarovanja obveznega avtomobilskega zavarovanja tovornega in priklopnega vozila, zastarali.
Višje sodišče je spregledalo specialno tarifno številko 7409 ZST-1 (7.4 Posebne takse v kazenskem postopku), ki določa 100,00 EUR sodne takse med ostalim tudi za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrženju obtožnice oziroma obtožnega predloga. Ker so po prvem odstavku 10. člena ZST-1 plačila sodnih taks oproščeni država in državni organi, med katere spada tudi državno tožilstvo, je torej lahko omenjena taksna tarifa namenjena le primerom, ko obtožbo, ki je pozneje s sklepom zavržena, vložita zasebni tožilec ali subsidiarni tožilec.
OZ člen 153, 153/1, 153/2. ZZVZZ člen 86, 87. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost delodajalca - tožba Zavoda za zdravstveno zavarovanje - nezgoda pri delu - opustitev ukrepov s področja varstva pri delu - vzrok nezgode - objektivna odgovornost - vzročna zveza - izključitev vzročne zveze - nepričakovan dogodek - podjemnik - servisiranje - navodila proizvajalca - očitek protispisnosti - pomanjkanje razlogov
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je toženec odkrivanje težave z delovanjem prepustil serviserju in proizvajalcu, ki sta bila oba nesporno usposobljena za ravnanje s komoro, pritožnica z golim očitanjem tožencu, da je na opisan način deloval v smeri popravila svoje delovne opreme, ne more uspeti.
ZFPPIPP člen 57, 57/1, 364, 364/1, 371, 371/10, 385.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija upnika - pridobitev procesne legitimacije upnika - terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - ugovor proti načrtu razdelitve - zavrženje ugovora
Pritožnik nima procesne legitimacije upnika. To pa nadalje pomeni, da tudi nima procesne legitimacije za vložitev ugovora proti načrtu razdelitve. Zato njegov ugovor ni dopusten in ga je potrebno zavreči, ne zavrniti. Taki osebi, ki je upnik stroškov stečajnega postopka, je pravno varstvo zagotovljeno v pravdnem postopku, ne pa v stečajnem postopku.
prekinitev nepravdnega postopka - napotitveni sklep - postopek za legalizacijo objekta - upravni postopek - aktivna legitimacija
Na vprašanje, ali je določen objekt mogoče legalizirati, je možno odgovoriti le v konkretnem postopku izdaje dovoljenja (torej v za to predvidenem upravnem in ne nepravdnem postopku).
„Zgolj“ solastnik takšnega postopka ne more uspešno sprožiti sam in to lahko storijo le vsi solastniki nepremičnine, na kateri stoji objekt, glede katerega naj bi tekel postopek legalizacije.
zastaranje kazenskega pregona - tek materialnih rokov - kršitev temeljnih pravic delavcev - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Vendar pa iz obrazložitve k sprejetju citirane zakonske določbe izhaja, da je bil namen predloga ta, da v času epidemije ne tečejo roki za uveljavljanje pravic strank, s tem pa se posameznikom omogoča, da v obdobju epidemije prvenstveno poskrbijo za svoje zdravje in da zaradi poteka rokov z namenom, da ujamejo prekluzivne roke za uveljavljanje pravic, ne bi širili virusne okužbe. Po navedenem je na podlagi namenske in sistematske razlage prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ in tudi na podlagi navedene obrazložitve Vlade Republike Slovenije k sprejetju ZZUSUDJZ jasno, da je kljub splošnemu izrazu ″roki″, v prvem odstavku 3. člena ZZUSUDJZ, zakonodajalec v tem členu opredelil zgolj roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, torej procesne roke, ne pa roke za ukrepanje državnih organov. Ker pa je z določbo prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ integralno povezana tudi določba 2. odstavka istega člena, da roki tečejo v sodnih postopkih, ki se obravnavajo nujno, pritožbeno sodišče zaključuje, da je ZZUSUDJZ v 3. členu opredelil samo procesne, ne pa tudi materialne roke.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042245
ZDR-1 člen 9, 129, 129/2, 222.. OZ člen 150, 153, 153/2, 153/3.. ZVZD-1 člen 19.. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (2014) člen 47.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - dodatek na delovno dobo - nadurno delo - soprispevek oškodovanca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - pravična denarna odškodnina
V skladu s splošnim načelom omejitve avtonomije pogodbenih strank, kot ga določa drugi odstavek 9. člena ZDR-1, se s pogodbo o zaposlitvi oziroma kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, ne morejo pa se te pravice določiti manj ugodno, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba. Izjemoma se v primerih, ki so taksativno našteti v tretjem odstavku 9. člena ZDR-1, pravice in obveznosti s kolektivno pogodbo lahko uredijo drugače, kot je določeno v ZDR-1. Med izjemami, ki omogočajo drugačno ureditev, kar lahko pomeni tudi za delavca manj ugodno ureditev, je tudi določba 222. člena ZDR-1, s tem da je v samem 222. členu ZDR-1 možnost takšne, drugačne ureditve omejena le na kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti. Navedeno pa pomeni, da prehodna določba 222. člena ZDR-1 strankam kolektivne pogodbe dejavnosti omogoča, da se dogovorijo, da se dodatek za delovno dobo prizna le za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.
S tem, ko je tožnik čistil ostružke v stružnici v času delovanja stroja, je vsekakor povečal verjetnost nastanka škodnega dogodka in je opustitev dolžne skrbnosti tožnika vplivala na nastanek škodnega dogodka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba ovrednotiti nedopustno krivdno (neskrbno) ravnanje na obeh straneh, pri tem pa tehtati težo takega ravnanja (aktivnega oziroma pasivnega). Zaključilo je, da pravilna uporaba materialnega prava narekuje določitev tožnikovega soprispevka v deležu 40 %.
V skladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Dejstvo, da je F. L. sodnik na Okrajnem sodišču v ...., pred katerim je zoper njega vložena zahteva za opravo preiskovalnih dejanj, po presoji pritožbenega sodišča predstavlja tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti.
nastanek težko nadomestljive škode - začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vznemirjanje lastninske pravice
Tožnikove želje, da bi na spornem zemljišču rasla trava in pa tožnikova nezmožnost vrednostno oceniti morebitno sanacijo (vrnitev v prejšnje stanje), hkrati pa nepodkrepljene domneve o namenu asfaltiranja spornega zemljišča, nikakor ne zadoščajo za sklepanje, da bo tožniku nastala težko nadomestljiva škoda. Kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, na podlagi teh trditev ni moč sklepati na verjetnost nastanka težko nadomestljive škode.
vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu - etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - ohranitev že vpisanih pravic - obremenitev nepremičnine
Postopek vzpostavitve etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 ni namenjen razreševanju spornih lastninskih vprašanj. Njegov namen je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah vzpostavi v skladu s konceptom etažne lastnine.
Pri posameznem delu stavbe 900 se evidentirane omejitve in obremenitve, ki so v zemljiški knjigi vknjižene pri deležu pritožnika, sedaj po vzpostavitvi etažne lastnine prenesejo na posamezni del stavbe 10 v njegovi izključni lasti.
Za presojo vprašanja prenehanja ali veljavnosti vpisa izvedenih stvarnih oziroma drugih pravic in posledično odreditev izbrisa teh pravic v določbah ZVEtL-1 ni nobene pravne podlage.
višina preživnine za mladoletnega otroka - navajanje novih dejstev in dokazov v postopku iz razmerij med starši in otroki - rojstvo otroka
V skladu s 34. členom ZNP-1 sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. V tej določbi zapisana pravna norma (pravilo) ne spreminja pravil o časovnih mejah pravnomočnosti, temveč le pogoj, ki do dopušča. Namesto pogoja "brez svoje krivde" je določena "korist" določno opredeljenih subjektov. Sodišča lahko torej tudi v postopkih, kot je predmetni, dopustijo le trditve o takšnih dejstvih, ki so nastala najkasneje do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje
oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - materialni položaj - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Na tožečih strankah kot prosilcih za oprostitev plačila sodne takse je torej tako trditveno kot dokazno breme, da bi izkazali opravičene razloge, ki bi sodišču sploh omogočali sklepanje, da obstajajo razlogi iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, ki narekujejo, da se določeno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju pravno relevantnega materialnega položaja za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev sodnih taks.
odškodninska odgovornost države - izpolnjevanje vojaške obveznosti - vojaško strokovno usposabljanje - poškodba vojaka med vojaško vadbo - poškodba sluha - okvara sluha zaradi zvočnega udara med streljanjem - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševna bolezen - I. kategorija invalidnosti - delovna nezmožnost - psihiatrično zdravljenje - premoženjska škoda - mesečna renta - tek zakonskih zamudnih obresti
Pri tožniku je diagnosticirana nediferencirana shizofrenija in postshizofrenska depresija, pri čemer so njegove psihične težave nedvomno posledica akutne poškodbe sluha. Stalno šumenje v ušesu, ki je bilo posledica fizične poškodbe, je povzročilo duševno bolezen. Depresivna reakcija na poškodbo se je prelevila v trajno, od realnega dogajanja odmaknjeno doživljanje, kar je povzročilo shizofrensko klinično sliko.
Mesečna renta kot oblika povrnitve materialne škode, z odškodnino za povzročeno nematerialno škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, nima nikakršne zveze, ti dve vrsti odškodnine se ne izključujeta. Gre za samostojni vrsti odškodnin in ne moreta predstavljati neupravičene obogatitve tožnika.
ZZZDR člen 12, 51, 59, 59/2. ZTLR člen 24, 25, 26.
obstoj skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - sklenitev zakonske zveze - skupna gradnja v času zakonske zveze - skupna gradnja - posebno premoženje zakonca - darilo - zemljišče brez objekta - vlaganja v posebno premoženje zakonca - nova stvar - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - določitev deležev na skupnem premoženju - okoliščine konkretnega primera - vrednost zemljišča - skupna vlaganja - prispevki graditeljev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - pomoč sorodnikov
Zgolj želja po skupnem življenju in medsebojna čustvena navezanost ob pomanjkanju drugih potrebnih elementov (življenjska in ekonomska skupnost) ne zadoščata za obstoj izvenzakonske skupnosti.
Povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o toženčevem vložku posebnega premoženja in enakovrednih prispevkih strank k nadaljnji gradnji ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin primera potrjujejo pravilnost odločitve, da znaša delež tožnice na ugotovljenem premoženju do 35 %, delež toženca pa je višji od zakonske domneve, in sicer 65 %
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039540
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 2, 8. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7, 357a. ZIZ člen 65, 65/3.
zamudna sodba - predpostavke za izdajo zamudne sodbe - vročanje sodnega pisanja v državo članico eu - pravilna vročitev sodnih pisanj - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev tožbe v državi tujega sodišča - vročanje po zaprošenem organu - vročanje sodnih pisanj v prevodu - standariziran obrazec o vročanju - zavrnitev sprejema pisanja - načelo primarnosti prava EU - prepozna vložitev tožbe - vročitev odločbe sodišča druge stopnje - pričetek teka roka
Za vročanje sodnih pisanj v civilnih zadevah se v državah članicah EU uporablja Uredba (ES) št. 1393/2007, ki določa pravico naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja za vročitev (8. člen Uredbe). V konkretnem primeru je sodišče zaprošenem organu v ZR Nemčiji poslalo obrazec za izvensodno vročanje in zato tožena stranka ni prejela opozorila, da tako pošto lahko zavrne ali terja prevod.
Glede na to, da pritožnik ne pojasni, zakaj da ni pričakovati, da bi se v bodoče obdolženec ali pa oškodovanka še znašla v takšnih okoliščinah, v kakršnih naj bi bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, tudi ne more imeti posebne teže pritožbeni očitek češ, da je sodišče prve stopnje pozabilo upoštevati dejstvo, da naj bi bilo sedaj obravnavano kaznivo dejanje izvršeno v času močne vinjenosti obdolženca kot tudi oškodovanke.
spor majhne vrednosti - plačilo telefonskih storitev - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - potrošnik - pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zakonske zamudne obresti - procesne obresti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Med obema obračunoma (po formuli tožnice in predlogu toženca) je minimalna razlika in z uporabo formule tožnice toženec tudi ni bil nesorazmerno prikrajšan oz. z odpovedjo (prekinitvijo) naročniškega razmerja ni prišel v občutno slabši položaj. Smiselno zatrjevano znatno neravnotežje, ki bi vplivalo na (ne)zakonitost povrnitve sorazmernega dela ugodnosti, ki jo je toženec s sklenitvijo naročniške pogodbe prejel, ni podano in za nepoštene pogodbe pogoje ne gre.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00041411
OZ člen 39, 39/4, 86, 86/1. ZPotK člen 6, 7, 7/1, 7/1-9. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2.
slaba vera banke - načelo transparentnosti - nepoštenost - načelo vestnosti in poštenja - povprečni potrošnik - skrbnost dobrega strokovnjaka - konverzija - trenutek sklenitve pogodbe - kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - varstvo potrošnikov - pogodba aleatorne narave - oderuška pogodba - dopustna podlaga - nemoralnost pogodbe - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost banke
Če na strani banke ne obstaja nevestno ravnanje, se ne bi moglo šteti, da v trenutku sklepanja pogodbe obstoji neravnotežje v pravicah in obveznostih na škodo potrošnika samo zato, ker se je tekom izvrševanja pogodbe spremenil devizni tečaj. Pogodbeni pogoj se zato ne bi mogel šteti za nepošten. Če gre za okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, pa za njih banka v trenutku sklepanja pogodbe ni vedela niti ni mogla vedeti, niti na njih ni mogla vplivati s svojo voljo, te ne morejo biti merodajne za oceno nepoštenosti pogodbenega pogoja.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - aktivna legitimacija za vložitev predloga - finančne terjatve - obstoj terjatve - zapadlost terjatve - revizorjevo poročilo - soglasje dolžnika - sklep o začetku postopka prisilne poravnave - namen zakonodajalca - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona - učinki potrjene prisilne poravnave - predhodni postopek prisilne poravnave - stranke predhodnega postopka - udeležba v postopku - dolžnikov delničar - položaj upnika - možnosti za uspeh - poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja - naknadni predlog prisilne poravnave
Namen zakonodajalca zagotovo ni bil, da lahko predlagajo prisilno poravnavo le trije upniki (ali več), saj bi bil v tem primeru en upnik (ali dva) prikrajšan za to možnost, čeprav bi imel enak obseg terjatev kot trije ali več upnikov skupaj. Poleg gramatikalne razlage, ki jo je (edino) uporabil pritožnik, je treba upoštevati tudi logično, sistematično in teleološko razlago. Sodišče skozi svojo sodno prakso razlaga 221.j člen ZFPPIPP tako, da dopušča začetek postopka prisilne poravnave tudi na predlog enega upnika, kar je razvidno iz več odločb (npr. VSL Cst 36/2017, VSL Cst 155/2020 idr.). Do vložitve upniškega predloga je upravičen tisti upnik (eden ali več), ki izpolnjuje kriterij, da njegove (njihove) finančne terjatve do dolžnika presegajo 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika. Tako je bistven delež finančnih obveznosti, ne pa število upnikov.