Vsak postopek za izdajo začasne odredbe je poseben postopek, pa čeprav je tožnik med določenim pravdnim postopkom vložil več predlogov za izdajo začasne odredbe.
zamudna sodba - afirmativna litiskontestacija - dokazni postopek
Ker zamudna sodba temelji na domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožbene dejanske navedbe, sodišče ne izvaja dokaznega postopka in ne preizkuša resničnosti dejanskih navedb tožeče stranke, ampak presodi le, ali dejstva, na katere se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka ali s splošno znanimi dejstvi.
osebni stečaj - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - začetek prodaje - izločitvena pravica in prijava - rok za prijavo izločitvene pravice - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice
Stališče pritožnice, da prijavljena izločitvena pravica v vsakem primeru predstavlja oviro za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, na katerega se ta prijava nanaša, ne drži. Ovira za prodajo je pravočasno prijavljena izločitvena pravica, torej prijavljena v trimesečnem roku za prijavo izločitvene pravice. Ker upnica izločitvene pravice na predmetu prodaje v tem roku ni prijavila, prav tako pa niti ni trdila, da je izločitveno pravico pridobila šele po poteku tega roka, se neupravičeno upira prodaji dolžnikovega premoženja. Nobena zakonska ovira za prodajo namreč ne obstaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00040589
ZPP člen 2, 2/1. ZOFVI člen 34, 73, 73/1, 75, 75/1, 75/2, 75/2-5, 75/3. OZ člen 13, 51, 51/4, 56, 56/3. Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (2003) člen 6, 6/4. Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (2002) člen 43. ZVrt člen 28, 28/5.
Koncesijska pogodba, s katero je tožeča stranka toženi stranki podelila pravico izvajanja javne službe predšolske vzgoje, ni bila sklenjena zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti koncedenta (tožeče stranke). Te ugotovitve pritožnica niti ne izpodbija, pač pa nasprotno tudi sama izpostavlja, da je zagotavljanje predšolske vzgoje ena izmed temeljnih nalog tožeče stranke po drugem odstavku 21. člena ZLS. V takšnem primeru pa občina kot stranka koncesijske pogodbe (koncedent) ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, tako da koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Za zahtevke v zvezi s terjatvami iz teh pogodb tako velja splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ in ne triletni zastaralni rok, ki velja za terjatve iz gospodarskih pogodb (prvi odstavek 349. člena OZ)
Po določbi prvega odstavka 75. člena ZOFVI koncedent in koncesionar uredita medsebojne pravice in obveznosti in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati dejavnost s pogodbo o koncesiji. Po tretjem odstavku 75. člena ZOFVI se pogodba o koncesiji sklene v pisni obliki. Z njo pa se določijo tudi sredstva, ki jih za opravljanje dejavnosti zagotavlja koncedent (peta alineja drugega odstavka 75. člena ZOFVI). Določitev namena porabe sredstev, ki jih koncedent zagotavlja koncesionarju, je torej prav tako predmet pogodbenega urejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00039752
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 8a, 8. OZ člen 3, 86, 112. ZVPot člen 20, 24. URS člen 2, 13, 22. ZPotK člen 7, 7/1-5, 7/1-9. ZBan člen 35, 85. ZBan-1 člen 155. ZPP člen 161, 161/3.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniški kredit - hipoteka - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - kapitalska ustreznost - obrestna mera - valutno tveganje - devizni tečaj - konverzija - obseg pojasnilne dolžnosti - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pogodbeni pogoj - neveljavnost pogodbe - nična pogodba - pojasnilna dolžnost banke - solidarna odgovornost - nedopusten pogoj - slaba vera banke - špekulativni namen - enakovrednost dajatev - načelo dobre vere in poštenja - nemoralno določilo - bistveno spremenjene okoliščine
Pritožbeno sodišče ne razume pojasnilne dolžnosti tako, da bi morala banka pred sklepanjem pogodbe potrošniku pojasniti zgodovinski potek vrednosti posameznih valut na način, kot je predstavila pritožba. Tudi sedanji zakon o potrošniških kreditih ne zahteva takšnega historičnega in grafičnega prikaza za 60 let nazaj.
Konkretna pogodba je kreditna pogodba, ima to causo in med banko in tožečo stranko ni obstajala kakšna druga pogodba, pri kateri je lahko konflikt interesov. Banka je le morala opraviti določeno pojasnilno dolžnost oziroma primerjavo kreditov in to je opravila na zadostnem nivoju. Tako se izkaže, da tudi niso bile kršene temeljne pravice in tudi ne temeljna načela OZ in tudi zato ni podana ničnost po 86. členu OZ.
Za presojo zadostne informiranosti in s tem zavedanja prevzetega valutnega tveganja potrošnika ne zadošča, da so posamezne sestavine pogodbe zapisane v jasnem in razumljivem jeziku, temveč je treba upoštevati vse druge okoliščine, ki so bile banki znane oziroma bi ji morale biti znane ob sklepanju pogodbe. Vsebino pojasnilne dolžnosti je torej treba zapolniti z odgovorom na vprašanje, ali se je tožnik zavedal vseh tveganj, ki so bila banki ob sklepanju pogodbe znana oziroma bi ji morala biti znana. Če se je potrošnik vseh nevarnosti valutne klavzule zavedal, tudi ne more bi podan zakonski dejanski stan iz 112. člena OZ.
URS člen 125. ZS člen 3. ZCes člen 3, 3/2. SPZ člen 88, 89.
nujna pot - pravica hoje in vožnje - nepravdni postopek - kategorizacija občinskih cest - javno dobro - javna cesta - exceptio illegalis - protiustavnost podzakonskega akta - praksa Ustavnega sodišča
Kadar sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti, saj je vezan le na ustavo in zakon (125. člen URS in 3. člen ZS).
Zahtevek ni bistvena sestavina predloga v predlagalnih nepravdnih postopkih, zato v nepravdnem postopku zadošča, da je celovita odločitev sodišča razvidna iz obrazložitve. S tem, ko sodišče prve stopnje zahtevka ni zavrnilo, ni kršilo postopka, saj je celovita odločitev sodišča o dovolitvi nujne poti razvidna iz obrazložitve te odločitve.
Po spremenjeni prvostopni sodbi je tožniku za zlom čolnička desnega zapestja odmerjena odškodnina v skupnem znesku 14.000,00 EUR, kar znaša okrog 12 povprečnih neto plač za mesec julij (mesec izdaje sodbe) 2020.
KZ-1 člen 197.. ZPP člen 206, 362, 383.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 111, 111/1, 111/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Ugotovitev odgovornosti stranskega intervenienta za očitano kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v obravnavanem delovnem sporu. To je le takrat, kadar je kaznivo dejanje sestavina delovnopravnega dejanskega stanja. Resničnost in utemeljenost tožničinih trditev (da je tožena stranka vršila nad njo mobbing) se v delovnem sporu presoja ne glede na kazensko odgovornost stranskega intervenienta za očitano kaznivo dejanje (čeprav se nanaša na iste dogodke).
V ponovnem sojenju prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo vseh odločilnih dejstev, pomembnih za presojo, ali je bila tožnica žrtev trpinčenja na delovnem mestu v smislu četrtega odstavka 7. člena ZDR-1, kljub ugotovitvi Vrhovnega sodišča RS v razveljavitvenem sklepu, da se sodišči (v razveljavljenih sodbah) sploh nista ukvarjali z bistvenim vprašanjem, ali je kritika (direktorja v zvezi z delom tožnice na področju vodenja postopkov izvršbe oziroma službe izterjave, katere vodja je bila) presegla meje dopustnega in ali je prešla na osebno raven, postala ponavljajoča se ali sistematična, graje vredna, očitno negativna in žaljiva in kljub temu, da je VS RS s tem v zvezi podalo natančne napotke sodišču prve stopnje glede dopolnitve dejanskega stanja in dokazne ocene.
zavrnitev zahtevka - vsebinsko obravnavanje tožbe - nesklepčna tožba - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo kot tožba - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe - povrnitev pravdnih stroškov
Po prvem odstavku 180. člena ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožeča stranka opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko z dopisom z dne 22. 10. 2019 pozvalo k dopolnitvi tožbe. Ker se tožeča stranka na poziv ni odzvala, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vsebinsko obravnavanje tožbenega zahtevka, oziroma za sprejem meritorne odločitve (ne bi smelo presojati, ali je tožbeni zahtevek (ne)utemeljen). Na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP bi moralo nepopolno tožbo zavreči. Ker je bil sklep o izvršbi s strani izvršilnega sodišča v celoti (ne le v dovolilnem delu) razveljavljen, ni bilo razloga za (ponovno) razveljavitev s strani pravdnega sodišča.
plačilo odvetniških storitev - aktivna legitimacija - izpodbijanje dokazne ocene - ocena verodostojnosti priče - splošna pravila obligacijskega prava
Ni pravilno materialnopravno naziranje tožene stranke, da ni podlage za stališče o enotnosti premoženja samostojnega podjetnika in fizične osebe, ko gre za presojo aktivne legitimacije. Nasprotno stališče je že zavzeto v sodni praksi, kot je v odgovoru na pritožbo izpostavil tožnik. Iz citirane sodbe izhaja, da je v posledici enovitosti fizične osebe irelevantno, ali je zahtevek postavljen v imenu s.p. ali v imenu "navadne" fizične osebe.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sklenitev sporazuma
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je direktor tožene stranke sam izpovedal, da je vnesel datum prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v 1. točko sporazuma naknadno po podpisu sporazuma s strani tožnika, kar kaže na to, da ob podpisu sporazuma ni bila podana volja obeh strank oziroma soglasje volj za prenehanje delovnega razmerja z spornim dnem, kar pa je bistvena sestavina sporazuma.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dokazne ocene - pomanjkljiva trditvena podlaga - zaslišanje zakonitega zastopnika - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage - izvenpravdni pobot
Ker izvedba dokazov ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage strank, tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni zaslišalo direktorja tožene stranke, ki bi naj podrobneje obrazložil način določitve tožniku zaračunanih stroškov.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 7/1, 19, 19/1.. ZPP člen 277, 318.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje v tujino
Kot izhaja iz prvega odstavka 19. člena Uredbe št. 1393/20071, sodišče (zamudne) sodbe ne more izreči, dokler se ne ugotovi, ali je bilo pisanje vročeno na način, ki je po pravu zaprošene države članice predpisan za vročanje pisanj v notranjih postopkih osebam, ki se nahajajo na ozemlju te države članice oziroma ali je bilo pisanje dejansko dostavljeno tožencu ali je bilo dostavljeno na naslov, kjer ima toženec stalno prebivališče, na drug način, predviden s to uredbo in ali je bila v obeh primerih vročitev oziroma dostava opravljena dovolj zgodaj, da je toženec lahko pripravil svojo obrambo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00040394
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZZVZZ člen 63. ZZDej člen 44f.
pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - pogodba o koncesiji - dostop do storitev - opravljanje zdravstvene storitve - fiksni stroški - uporaba poslovnega prostora - izpodbijanje dokazne ocene - zavrnitev dokaznih predlogov - nerelevantna dejstva - nesubstanciran dokazni predlog - nedovoljene pritožbene novote - pravilna uporaba materialnega prava - razlaga pogodbenih določil - metode razlage - jezikovna razlaga - logična razlaga zakona - sistematična razlaga
Tožeča stranka neutemeljeno enači vprašanje opravljenih zdravstvenih storitev in vprašanje zagotavljanja zdravstvenih storitev. Če vprašanje števila opravljenih storitev res ne vpliva na obstoj pravice do glavarine, pa nedvomno ne drži, da vprašanje zagotavljanja zdravstvenih storitev nima nobene zveze s pravico do glavarine. Zagotavljanje zdravstvenih storitev ne pomeni izvedbe določenega števila zdravstvenih storitev, temveč pomeni zagotavljanje možnosti dostopa potencialnih uporabnikov do izvajalca storitev. V ta namen se je tožeča stranka zavezala, da bo v določenem časovnem okvirju zagotavljala možnost dostopa do zdravstvenih storitev in za ta namen je tudi prejemala glavarino.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2, 57, 57/4, 57/4-7.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik na misiji ni bil nikoli prost delovnih obveznosti 24 ur skupaj. Pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik večino dni v tednu od štiri do osem ur dnevno usposabljal kurdske varnostne sile (t. i. pešmerge), na preostale dneve pa se je pripravljal na usposabljanje kurdskih varnostnih sil, kar je trajalo od pol ure do treh ur dnevno, ali pa je v okviru svoje specializacije za zveze usposabljal ostale pripadnike v skupini in nemške kolege, kar je trajalo od štiri do pet ur dnevno.
umik pritožbe - čas vložitve umika pritožbe - sodna taksa za umik pritožbe - vrnitev dela plačane sodne takse
Ker je do umika pritožbe prišlo pred izdajo odločbe o vloženi pritožbi, je pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP umik pritožbe vzelo na znanje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042199
ZDR-1 člen 179.. ZDR člen ZDR člen 184.. OZ člen OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 352, 365.. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 11, 12, 29, 43.. Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z dvigali (1969) člen 190.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - zastaranje
Sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku ni ugotovilo, kdo je organiziral in nadziral delovni proces, v katerem se je tožnik poškodoval, oziroma pod čigavim nadzorom in po čigavih navodilih je opravljal delo, kar je v primeru zatrjevanih kršitev določb o varnosti in zdravju pri delu na skupnem delovišču odločilnega pomena za odločitev o odškodninski odgovornosti izvajalcev in podizvajalcev (prim. sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 12/2019).
Drugotožena stranka v pritožbi tudi utemeljeno uveljavlja, da je tožbeni zahtevek za povračilo premoženjske škode za obdobje treh let pred vložitvijo tožbe zastaral. Skladno s 352. členom OZ odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (subjektivni rok), v vsakem primeru pa zastara v petih letih, odkar je škoda nastala (objektivni rok). Ker sta obseg premoženjske škode in oškodovalec znana že ob nastanku posamičnega stroška, povezanega z zdravljenjem (prim. sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 182/2013), je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je zastaranje odškodninske terjatve za premoženjsko škodo pričelo teči šele v spornem letu, ko se je bilo tožnikovo zdravstveno stanje po ugotovitvi izvedenca medicinske stroke stabiliziralo.
V obdobjih, ko je bila tožniku ustrezna nega in pomoč zagotovljena v okviru zdravstvenih institucij in zdravilišč, pomoč družinskih članov ni bila potrebna, zato tožnik do odškodnine iz tega naslova ni upravičen.
Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS, ki jo izpostavlja toženka v pritožbi (odločbe VS RS 191/2010, VIII Ips 218/2010 in VIII Ips 300/2010), oziroma stališče, da bi bila tožnica do nadomestila za neizrabljen letni dopust upravičena le, če ga ne bi mogla izrabiti iz razlogov na strani toženke oziroma če bi bil podan nepredvidljiv razlog, ki bi ji izrabo onemogočil, ne vodi do drugačne odločitve o utemeljenosti zahtevka. Tožnica namreč od takrat, ko je bilo jasno, da ji bo delovno razmerje pri toženki prenehalo, kar je bilo lahko šele dne 28. 12. 2017, ko sta pravdni stranki sklenili sporazum, do prenehanja delovnega razmerja dne 30. 12. 2017 13 dni letnega dopusta, na katere se nanaša nadomestilo, objektivno gledano ni mogla izrabiti.
Odločitev sodišča prve stopnje se ne nanaša na vprašanje, ali so stroški iz predračuna stroškov všteti v nadomestilo upravitelja. Ker ima glede na vsebino izpodbijanega sklepa procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o spremembi predračuna stroškov stečajnega postopka zgolj stranka glavnega postopka, je višje sodišče upraviteljevo pritožbo zavrglo.