SPZ člen 130. ZdavP člen 45. ZdavP-1 člen 47, 52, 56, 174, 174/2. ZdavP-2 člen 123. ZIZ člen 186, 186/2, 271, 271/2.
davčna izvršba – sklep o začasnem zavarovanju davčne obveznosti – zaznamba sklepa – nastanek zastavne pravice
Davčni organ je začasni sklep o zavarovanju po določbah 6.odst.52.čl. ZDavP-1 poslal upravljalcu registra neposestnih zastavnih pravic, ki je po uradni dolžnosti vpisal v register zaznambo omejitve ali prepovedi iz tega sklepa. S to zaznambo začasnega sklepa o zavarovanju pa ni nastala zastavna pravica na premičninah pač pa je bil zagotovljen le publicitetni učinek odrejenih prepovedi.
izvršba na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi – negativno dejstvo – sporazum o krajevni pristojnosti
Po 3. odst. 41. čl. ZIZ lahko upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po dogovoru, če sta stranki glede terjatve, za katere upnik zahteva izvršbo sklenili dogovor o krajevni pristojnosti. V tem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – volja delodajalca
Ker je bila v dokaznem postopku ugotovljena volja toženca, da tožniku poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, in ker se tako na pisni obdolžitvi kot na odpovedi kot izdajatelj navaja toženec (in obe vsebujeta njegov žig), je izredna odpoved zakonita – ne glede na to, da jo je podpisala druga oseba (ena izmed delavk po izrecnem navodilu toženca) in ne toženec.
Naročnik, sedaj toženec, je s kupcem sklenil prodajno pogodbo dne 6.3.2006, to pa je ob pravilni uporabi materialnega prava odločilni trenutek za nastanek obveznosti plačila provizije, saj s tem trenutkom obveznost iz naslova provizije zapade v plačilo. Iz posredniške pogodbe izhajajoče pravice in obveznosti pravdnih strank so zato v celoti nastale že pred kasnejšo sklenitvijo dogovora med posrednikom in naročnikom o hrambi overjene prodajne pogodbe, zato slednji dogovor na pravice in obveznosti iz posredniške pogodbe ne vpliva.
Tožnikov zahtevek za izplačilo dodatka k plači ni pravne podlage, saj tožniku plačilo za dodatno odrejeno delo ni bilo določeno niti ni v sodnem postopku zahteval priznanja dodatka k plači, ampak je zgolj zahteval plačilo tega dodatka za nazaj v obliki neposrednega uveljavljanja denarne terjatve.
kaznivo dejanje nasilništva - ogrožanje varnosti - sprememba kazenskega zakona - znaki kaznivega dejanja - predlog za kazenski pregon - časovna veljavnost zakona - pravna presoja dejanja - okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon - okoliščine, ki izključujejo pregon - kršitev kazenskega zakona - predlagalni delikt
Obdolženčevo grdo ravnanje nad staršema je še vedno izvršitveno ravnanje v smislu nasilniškega obnašanja, kot je opredeljeno v 1. odstavku 296. člena KZ-1, vendar opis ne vsebuje nadaljnjega elementa tega kaznivega dejanja, to je nastanka posledice storilčevega izvršitvenega dejanja pri oškodovancu, v konkretnem primeru, da naj bi bil vsak od staršev z obdolženčevim grdim ravnanjem nad njima, spravljen v podrejen položaj. Posledica obdolženčevega izvršitvenega dejanja, ki pa je opisana v dejanju, pa ni več element kaznivega dejanja nasilništva po KZ-1.
So pa v opisu obdolženčevega ravnanja navedena dejstva in okoliščine, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 135. člena KZ-1, ki ga stori, kdor ogrozi varnost kakšne osebe z grdim ravnanjem ali z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo, predpisana kazen pa je denarna kazen ali zapor do enega leta. V skladu z določbo 2. odstavka 135. člena KZ-1 se pregon za to kaznivo dejanje začne na predlog.
Neobstoj predloga za pregon pri predlagalnem deliktu izključuje nadaljnji kazenski pregon obdolženca, zato pritožbeno sodišče obstoja milejšega kaznivega dejanja po 135. členu KZ-1 ni moglo ugotavljati.
ZP-1 člen 82, 83, 214, 214/1. ZPSV člen 17. ZDavP-1 člen 2, 2/3, 4. ZDavP-2 člen 3, 3/1, 3/3.
pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega organa - odločanje o davčnih kršitvah
Na podlagi 1. odstavka 214. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega organa kot prekrškovnega organa, ki je bil storilki izdan zaradi kršitev ZPSV, ki jo je umestiti v pojem „davčnih kršitev“, izključno krajevno pristojno okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča.
Sodišče ne more prepustiti sodnemu izvedencu ugotovitve, ali obstaja pravna podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo nadur, ampak mora to presoditi samo. Sodnemu izvedencu zgolj naloži izračun višine plačila opravljenih nadur, pri tem pa mu mora dati natančna navodila, kako naj izvedensko mnenje pripravi (in pove, kakšna je bila med strankama dogovorjena plača kot osnova za izplačilo nadur).
Nedopustno je, da stranka (predvsem tožnik, ki sam odloča o času vložitve tožbe) računa s tem, da bo šele med pravdo zbrala dokaze, ki bi jih morala predložiti oziroma predlagati do konca prvega naroka za glavno obravnavo.
privilegirana preživninska terjatev - izvršba na plačo
Preživninska terjatev je privilegirana samo v primeru izvršbe na podlagi izplačilne prepovedi, v ostalih primerih pa velja vrstni red pridobitve pravice do poplačila.
pravočasnost podane izjave o nadaljevanju kazenskega pregona - rok za nadaljevanje kazenskega pregona - oškodovanec kot tožilec - organ pristojen za sprejem izjave o nadaljevanju kazenskega pregona
Drugi odstavek 87. člena ZKP določa, da velja izjava, vezana na rok, za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči pred pretekom roka. Vloga je pravočasna, če je poslana pristojnemu sodišču, ne pa, če je poslana nepristojnemu organu, ta pa jo pošlje pristojnemu sodišču, a jo sodišče prejme po preteku pritožbenega roka, kot v obravnavanem primeru.
ZTLR člen 14, 14. ZOR člen 12, 210, 219, 12, 210, 219. OZ člen 5, 190, 198, 5, 190, 198. ZPND člen 22, 22.
uporabnina - neupravičena pridobitev - zloraba pravice - zloraba solastninske pravice - solastnina - nevzdržna solastninska skupnost - pravica do uporabnine
Kdor z zlorabo solastninske pravice povzroči nevzdržno solastninsko skupnost, zaradi katere drugi solastniki ne morejo nemoteno souporabljati nepremičnine, ter je iz tega razloga prisilno izseljen, ni upravičen do plačila uporabnine.
zemljiškoknjižni postopek - odločanje o vpisih - opravljanje vpisov - pomotni vpisi
Samo pomotni vpis zemljiškoknjižno sodišče popravi po uradni dolžnosti; druge napake v zemljiškoknjižnem postopku, čeprav so očitne, je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi, torej z ugovorom ali pritožbo udeležencev postopka.
KZ člen 203, 203/1, 203/3, 203, 203/1, 203/3. ZJSRS člen 21a.
neplačevanje preživnine - pogojna obsodba - plačevanje preživnine kot poseben pogoj - očitne pomote, ki niso v škodo obdolženemu - vpliv dejstva, da preživninski upravičenec prejema preživnino od jamstvenega in preživninskega sklada rs, na obstoj kaznivega dejanja neplačevanja preživnine
Pritožba upravičeno navaja, da bi bilo obdolžencu s sodbo pravilno naložiti, da mora v bodoče preživnino za sina redno plačevati, ker je to zakonska dolžnost starša, preživljanje otroka je obveznost, ki je ni mogoče odložiti oziroma ne izvrševati zgolj zato, ker roditelj trenutno ni v rednem delovnem razmerju.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM0020752
KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 58, 58/1, 119, 121, 121/3, 429, 58, 58/1, 119, 121, 121/3, 429. Statut Odvetniške zbornice Slovenije člen 73, 73.
razžalitev - ustavitev postopka - smrt pooblaščenca
Ker iz dopisa zasebnega tožilca ne izhaja, da namerava zaradi smrti pooblaščenke v kazenskem postopku nastopati sam, temveč očitno s pooblaščencem, sodišče prve stopnje glavne obravnave ne bi smelo razpisati in nanjo povabiti le zasebnega tožilca. Statut Odvetniške zbornice Slovenije v 73. členu določa, da če odvetnik umre ali mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, se določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov, prevzemnik odvetniške pisarne pa je dolžan čimprej, najpozneje pa v roku 60 dni, obvestiti stranke o prenehanju opravljanja odvetniškega poklica njihovega bivšega zastopnika in jim dati na razpolago spise v njihovih zadevah z opozorilom, da posle, ki jih je vodil njihov bivši zastopnik, lahko same nadaljujejo ali pooblastijo drugega odvetnika, določa pa tudi, da je prevzemnik odvetniške pisarne dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila.
zavrženje obtožnega predloga kot prepoznega - zavrženje kazenske ovadbe
Oškodovanec nima pravice zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, če je zamudil rok, v katerem bi po zavrženju ovadbe lahko začel kazenski pregon. Ob pogojih iz drugega odstavka 61. člena ZKP sme oškodovanec zahtevati vrnitev v prejšnje stanje, da bi nadaljeval kazenski pregon le, če se brez svoje krivde ni udeležil glavne obravnave, na kateri je državni tožilec odstopil od pregona, pa tudi v takšnem primeru zgolj odsotnost z dela zaradi bolezni, ne da bi bile navedene okoliščine, ki so preprečevale tudi procesno dejanje, ne morejo biti razlog, da se zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje ugodi.
SZ člen 117, 123, 123, 117. ZPP člen 185, 339/1, 185, 339/1. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2, 2.
privatizacija stanovanj - rok za vložitev zahteve za odkup stanovanja - vprašanja nasledstva držav naslednic nekdanje sfrj - podredni zahtevek
Dejstvo, da je tožnik nekoč imel stanovanjsko pravico, po poteku dveletnega roka iz 123. člena SZ (šteto pod pogoji Uredbe) več ne opravičuje k sklenitvi prodajne pogodbe.
Tožnik ni podal dejanskih navedb, ki bi lahko povzročile uporabo Sporazuma, ki ureja vprašanja nasledstva držav naslednic nekdanje SFRJ oz. iz njegovih navedb ni mogoče ugotoviti, zakaj in kako naj bi vprašanja nasledstva vplivala na privatizacijo stanovanja, na katerem naj bi imel stanovanjsko pravico.
Pritožnik pravilno poudarja, da je sodišče prve stopnje, ko je odločalo o podrednem zahtevku, obravnavalo ugovore, ki jih toženka ni postavila, saj se ta v obravnavo podredno postavljenega tožbenega zahtevka sploh ni spustila. Nanj še ni bila dolžna odgovoriti, saj je sodišče prve stopnje spremembo tožbe dovolilo šele s sklepom, ki ga je izdalo skupaj z obravnavano sodbo in toženki vročilo po zaključku naroka za glavno obravnavo.