redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vzgoja in izobraževanje – posebno varstvo pred odpovedjo – rok za podajo odpovedi
Na delovnem mestu, na katerem tožena stranka ni več potrebovala ene delavke, je bila poleg tožnice zaposlena še delavka, ki je kot starejša delavka uživala posebno varstvo pred odpovedjo. Iz tega razloga je tožena stranka tožnico zakonito izbrala za presežno delavko in ji podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
podizvajalska pogodba – gradbena pogodba – odmik od pogodbenih del – odobritev dodatnih del – povečanje dogovorjene cene – pogodba o nakazilu – neizpolnitev nakazila – preklic pooblastila
S pogodbo o nakazilu (asignaciji) z dne 11.9.2003 je tožeča stranka pooblastila toženo stranko, da tretjemu, družbi D. d.o.o., plača njen dolg. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil namen sklenitve te pogodbe v zagotovitvi plačila tretjemu za cevi, ki jih je ta dobavil tožeči stranki. Po mnenju pritožbenega sodišča tožena stranka pravilno opozarja, da tožeča stranka po navedeni asignacijski pogodbi nima terjatve, ampak ima terjatev do tožene stranke tretji, družba D.
Ker je v predmetni zadevi sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo v posledici umika upravičenega predloga za izvršbo, ki ga je upnica umaknila po prejemu ugovora dolžnice, je materialnopravno pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je dolžnica do povrnitve teh stroškov upravičena, saj jih je upnica povzročila neutemeljeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delodajalec – pristojna oseba
Ker je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tem, ko ni več opravljal funkcije direktorja, podal nadzorni svet, za kar ni bil pristojen (pristojen bi bil novi direktor), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
izvršba na podlagi verodostojne listine – dogovor o krajevni pristojnosti
V takem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti (2.odst.41.čl. ZIZ). Te listine o sporazumu o pristojnosti pa ni več potrebno priložiti predlogu.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 216. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 23, 23/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – delo študentov – izbira delavca – kriteriji
Odločitev tožene stranke, da bo delo prodajalcev opravljala z manjšim številom zaposlenih, predstavlja utemeljen organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Dejstvo, da so določena dela pri toženi stranki opravljali študenti, ne vpliva na ugotovitev o obstoju poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj študenti ne opravljajo enakega dela kot redno zaposleni delavci, ampak delo opravljajo po potrebi oziroma v primeru nepredvidenih ali predvidenih odsotnosti redno zaposlenih.
Tožena stranka pri izbiri delavca, ki mu bo redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni bila dolžna upoštevati kriterijev, saj so ti po kolektivni pogodbi predvideni le za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev.
Dejstvo, da v novem zakoniku kot kaznivo dejanje ni več določeno samostojno kaznivo dejanje grdega ravnanja, kot je bilo opredeljeno v 146. členu KZ, ne pomeni, da tako dejanje ni več kaznivo. Grdo ravnanje se pojavlja kot izvršitveno ravnanje oziroma kot zakonski znak v kaznivem dejanju ogrožanja varnosti (135. člen KZ-1), nasilja v družini (191. člen KZ-1) ter v kaznivem dejanju nasilništva (296. člen KZ-1). V vsakem konkretnem primeru pa je treba presoditi tudi, ali dejanje po opisu morda izpolnjuje znake kaznivega dejanja razžalitve po 158. členu KZ-1 (tako imenovana realna injuria). Pri kaznivem dejanju grdega ravnanja po 146. členu KZ in novem kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 gre za identiteto glede objekta kazenskopravnega varstva, saj gre v obeh primerih za varstvo ustavne pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS.
ZTLR člen 14, 14. ZOR člen 12, 210, 219, 12, 210, 219. OZ člen 5, 190, 198, 5, 190, 198. ZPND člen 22, 22.
uporabnina - neupravičena pridobitev - zloraba pravice - zloraba solastninske pravice - solastnina - nevzdržna solastninska skupnost - pravica do uporabnine
Kdor z zlorabo solastninske pravice povzroči nevzdržno solastninsko skupnost, zaradi katere drugi solastniki ne morejo nemoteno souporabljati nepremičnine, ter je iz tega razloga prisilno izseljen, ni upravičen do plačila uporabnine.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezno delovno mesto – stopnja strokovne izobrazbe
Tožnici je bilo ponujeno ustrezno delovno mesto, saj se zanj zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za delovno mesto, na katerega se nanaša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem ni bistveno, da se za ponujeno delovno mesto alternativno zahteva tudi nižja stopnja strokovne izobrazbe.
ZPP člen 215, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 355, 215, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 355. OZ člen 131, 131/2, 150, 179, 131, 131/2, 150, 179.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - pojem nevarne stvari - nevarna stvar - mostovno dvigalo z verigami - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Sodna praksa avtomatizem oziroma samodejnost delovanja strojev šteje za pomemben element njihove nevarnosti. Stvari, ki jih poganja električna ali motorna sila, so nevarne ravno zaradi nemajhne možnosti nastanka škode tudi povsem neodvisno od človekovega ravnanja (npr. vrteča se krožna žaga, gibajoči se avtomobil, avtomatsko delujoči stroj točkalec). Posameznik, ki s samodejno delujočo stvarjo upravlja,namreč ne more hipoma ustaviti oziroma preprečiti vseh razsežnosti njenega delovanja in tako odvrniti nesreče.
Tu obravnavano dejstvo (način delovanja dvigala), ki poleg vsega ni bilo zaobjeto v trditveni podlagi sodbe, se je šele tekom dokaznega postopka izkazalo za odločilno. Zato bi moralo sodišče prve stopnje tožečo stranko spodbuditi k dodatnim navedbam v obliki vprašanj ali na drug ustrezen način v okviru materialnega procesnega vodstva (285. čl. ZPP).
Če bi se v ponovljenem postopku izkazalo, da podlage za objektivno odgovornost ni, bo moralo sodišče prve stopnje na enak način omogočiti morebitne navedbe glede krivdne odgovornosti. Upoštevati je namreč treba, da bi tovrstne trditve tožnik lahko podal vse do konca prvega naroka za glavno obravnavo v prejšnjem postopku, na istem naroku pa mu je sodišče naložilo plačilo predujma za izvedbo dokaza glede višine tožbenega zahtevka (izvedenec medicinske stroke). Glede na to bi tožnik lahko utemeljeno pričakoval, da je temelj svojega zahtevka že izkazal in da morebitne navedbe o krivdni odgovornosti niso potrebne.
zemljiškoknjižni postopek - odločanje o vpisih - opravljanje vpisov - pomotni vpisi
Samo pomotni vpis zemljiškoknjižno sodišče popravi po uradni dolžnosti; druge napake v zemljiškoknjižnem postopku, čeprav so očitne, je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi, torej z ugovorom ali pritožbo udeležencev postopka.
pravočasnost podane izjave o nadaljevanju kazenskega pregona - rok za nadaljevanje kazenskega pregona - oškodovanec kot tožilec - organ pristojen za sprejem izjave o nadaljevanju kazenskega pregona
Drugi odstavek 87. člena ZKP določa, da velja izjava, vezana na rok, za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči pred pretekom roka. Vloga je pravočasna, če je poslana pristojnemu sodišču, ne pa, če je poslana nepristojnemu organu, ta pa jo pošlje pristojnemu sodišču, a jo sodišče prejme po preteku pritožbenega roka, kot v obravnavanem primeru.
Če se ugotovi točen dan, ko je na podlagi poizvedb pogrešanec najverjetneje umrl oziroma tisti dan, ki ga najverjetneje ni preživel, velja ta dan za dan smrti. Če pa se ta dan ne da dognati, velja zakonita fikcija, da je smrt nastopila prvi naslednji dan po poteku rokov pogrešanosti iz 82. člena ZNP.
SZ člen 117, 123, 123, 117. ZPP člen 185, 339/1, 185, 339/1. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2, 2.
privatizacija stanovanj - rok za vložitev zahteve za odkup stanovanja - vprašanja nasledstva držav naslednic nekdanje sfrj - podredni zahtevek
Dejstvo, da je tožnik nekoč imel stanovanjsko pravico, po poteku dveletnega roka iz 123. člena SZ (šteto pod pogoji Uredbe) več ne opravičuje k sklenitvi prodajne pogodbe.
Tožnik ni podal dejanskih navedb, ki bi lahko povzročile uporabo Sporazuma, ki ureja vprašanja nasledstva držav naslednic nekdanje SFRJ oz. iz njegovih navedb ni mogoče ugotoviti, zakaj in kako naj bi vprašanja nasledstva vplivala na privatizacijo stanovanja, na katerem naj bi imel stanovanjsko pravico.
Pritožnik pravilno poudarja, da je sodišče prve stopnje, ko je odločalo o podrednem zahtevku, obravnavalo ugovore, ki jih toženka ni postavila, saj se ta v obravnavo podredno postavljenega tožbenega zahtevka sploh ni spustila. Nanj še ni bila dolžna odgovoriti, saj je sodišče prve stopnje spremembo tožbe dovolilo šele s sklepom, ki ga je izdalo skupaj z obravnavano sodbo in toženki vročilo po zaključku naroka za glavno obravnavo.
KZ člen 203, 203/1, 203/3, 203, 203/1, 203/3. ZJSRS člen 21a.
neplačevanje preživnine - pogojna obsodba - plačevanje preživnine kot poseben pogoj - očitne pomote, ki niso v škodo obdolženemu - vpliv dejstva, da preživninski upravičenec prejema preživnino od jamstvenega in preživninskega sklada rs, na obstoj kaznivega dejanja neplačevanja preživnine
Pritožba upravičeno navaja, da bi bilo obdolžencu s sodbo pravilno naložiti, da mora v bodoče preživnino za sina redno plačevati, ker je to zakonska dolžnost starša, preživljanje otroka je obveznost, ki je ni mogoče odložiti oziroma ne izvrševati zgolj zato, ker roditelj trenutno ni v rednem delovnem razmerju.
Nedopustno je, da stranka (predvsem tožnik, ki sam odloča o času vložitve tožbe) računa s tem, da bo šele med pravdo zbrala dokaze, ki bi jih morala predložiti oziroma predlagati do konca prvega naroka za glavno obravnavo.
Sodišče ne more prepustiti sodnemu izvedencu ugotovitve, ali obstaja pravna podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo nadur, ampak mora to presoditi samo. Sodnemu izvedencu zgolj naloži izračun višine plačila opravljenih nadur, pri tem pa mu mora dati natančna navodila, kako naj izvedensko mnenje pripravi (in pove, kakšna je bila med strankama dogovorjena plača kot osnova za izplačilo nadur).
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM0020752
KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 58, 58/1, 119, 121, 121/3, 429, 58, 58/1, 119, 121, 121/3, 429. Statut Odvetniške zbornice Slovenije člen 73, 73.
razžalitev - ustavitev postopka - smrt pooblaščenca
Ker iz dopisa zasebnega tožilca ne izhaja, da namerava zaradi smrti pooblaščenke v kazenskem postopku nastopati sam, temveč očitno s pooblaščencem, sodišče prve stopnje glavne obravnave ne bi smelo razpisati in nanjo povabiti le zasebnega tožilca. Statut Odvetniške zbornice Slovenije v 73. členu določa, da če odvetnik umre ali mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, se določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov, prevzemnik odvetniške pisarne pa je dolžan čimprej, najpozneje pa v roku 60 dni, obvestiti stranke o prenehanju opravljanja odvetniškega poklica njihovega bivšega zastopnika in jim dati na razpolago spise v njihovih zadevah z opozorilom, da posle, ki jih je vodil njihov bivši zastopnik, lahko same nadaljujejo ali pooblastijo drugega odvetnika, določa pa tudi, da je prevzemnik odvetniške pisarne dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila.
izvedensko mnenje – uporaba izvedenskega mnenja, izdelanega v kazenskem postopku - položaj izvedenca - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti
Kot dokaz je mogoče obravnavati le takšno izvedensko mnenje, ki ustreza procesnim standardom iz 243 do 254. člena ZPP v luči načel neposrednosti in načela kontradiktornosti. Izvedenskega mnenja iz kazenskega spisa zato mimo volje pravdnih strank ni mogoče šteti za dokaz, do katerega bi se bilo sodišče prve stopnje dolžno dokazno opredeliti.