brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh
Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, ko torej končni zaključki niso očitni, bi bila storjena kršitev pravice do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavno skladno razlago določb 24. člena ZBPP do tega ne pride, takšna pa je po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že večkrat omenjenega temeljnega zakonskega standarda za presojo razumnosti možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti. Organ torej s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo.
Če tožnik še ni vložil tožbe, to ni razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za svetovanje in zastopanje. ZBPP v tretjem odstavku 26. člena določa, da je brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja namenjena preučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov, zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopku za njihovo varovanje. Tožnik, če prosi za pravno pomoč, očitno ne zmore sam reševati pravnega problema in zato potrebuje strokovno pomoč, da se lahko odloči, ali bo vložil tožbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanja v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - obseg presoje organa za brezplačno pravo pomoč - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka se je opredeljevala do tega, da tožnik glede na obrazložitev sodbe višjega sodišča nima možnosti za uspeh, pri čemer iz odločbe ni razvidno, da bi vpogledala tudi v pritožbo tožnika. Tožnik je v prošnji za brezplačno pravno pomoč konkretno navedel, kaj bo uveljavljal v zahtevi za varstvo zakonitosti, očital je, da v določenem delu sodba višjega sodišča ni obrazložena in da je sodba sama s sabo v nasprotju, pri čemer je tudi navedel, v katerem delu naj bi bila sama s sabo v nasprotju. To samo po sebi sicer še ne pomeni, da bi z zahtevo za varstvo zakonitosti v vsakem primeru uspel, ni pa mogoče trditi, da je že na prvi pogled očitno, da z zahtevo za varstvo zakonitosti nikakor ne more uspeti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški izvedenine - stroški nasprotne stranke
Odločitev v izpodbijani odločbi, s katero je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je pravilna. Dodeljena brezplačna pravna pomoč namreč ne pokriva stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke.
V kolikor ima stečajni dolžnik v pravdi, ki se nanaša na ugotovitev obstoja terjatve, pravico do aktivnega sodelovanja, ki jo lahko izvaja tudi prek pooblaščenca – odvetnika (ne glede na to, da je v stečajnem postopku sicer zastopan po stečajnem upravitelju), stečajnemu dolžniku, ki si odvetnika zaradi socialnega položaja ne more privoščiti, zgolj iz razloga, ker je zastopan po stečajnem upravitelju, BPP za takšno pravno pomoč ni mogoče odreči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - družinski člani - otroci - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
V skladu s prvo točko 11. člena ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe ne upoštevajo otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti niso bili zaupani v vzgojo in varstvo vlagatelju ali osebi, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. V obravnavanem primeru iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v teku nepravdni postopek II N 1000/2021 zaradi zaupanja mladoletnega otroka, določitve preživnine in stikov, ki še ni bil zaključen, zato bi se morala toženka opredeliti do izjave A. A. in ugotoviti, ali je A. A. res član tožničinega gospodinjstva. Ker toženka navedenega ni storila, je bilo v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - povprečni mesečni dohodek - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Tožnik niti v upravnem postopku niti v predmetnem upravnem sporu ni jasno in konkretizirano navajal, kateri naj bi bili tisti nekrivdno nastali upravičeni razlogi, zaradi katerih z delom svojega dohodka ne more razpolagati in zaradi katerih bi bilo posledično treba del dohodka, ki se je tožniku v preverjanem obdobju mesečno odtegnil na podlagi sklepa o izvršbi, izvzeti iz izračuna višine tožnikovega lastnega dohodka.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - izvensodno reševanje sporov - kršitev pacientovih pravic
Določba 70. člena ZPacP se ne nanaša na postopek o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic (ki je predmet tožnikove prošnje in s tem tega upravnega spora), temveč na postopek z zahtevo za drugo obravnavno, ki (drugače kot postopek o zahtevi za prvo obravnavo) poteka po formaliziranem postopku pred za to posebej ustanovljenim organom in ki ureja postopek izvensodnega poravnavanja pred tem organom oziroma postopek v zvezi z mediacijo. Enako velja za določbo 75. člena ZPacP, na katero se tožnik prav tako smiselno sklicuje v tožbi. Zakonodajalec tako ni uredil pristojnosti za izvensodno poravnavanje sporov že v okviru postopka o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic.
Po povedanem postopek o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic ni postopek sodnega varstva v smislu drugega odstavka 1. člena in prvega odstavka 7. člena ZBPP. Zato je pravilna toženkina presoja, da BPP za ta postopek ni mogoče dodeliti.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nespremenjene okoliščine - zavrženje ponovne prošnje
Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pristojni organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
Za tožnico je sporno, da niso bili priznani stroški odgovora na nasprotno tožbo, pri čemer je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa naveden kot razlog, da brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena v zadevi po nasprotni tožbi. S tem v zvezi tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je od združitve zadev priznala vse stroške, povezane z združeno zadevo. Vendar pa iz podatkov upravnega spisa izhaja, da sta bila spisa združena že dne dne 7. 10. 2016, odgovor na nasprotno tožbo, za katerega stroški niso bili priznani, pa je bil vložen šele kasneje, dne 21. 11. 2016, torej po združitvi obeh zadev. Po presoji sodišča so tako očitki tožnice v tem delu utemeljeni.
Zavrnitev stroškov, povezanih v povezavi z zahtevo za izdajo začasne odredbe, v obrazložitvi sklepa ni obrazložena. Navedeno je le to, da tožena stranka teh stroškov ni priznala, ni pa pojasnjeno, iz katerih razlogov.
brezplačna pravna pomoč - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna in nerazumljiva vloga - odprava pomanjkljivosti
Toženka bi prošnjo tožnice, s katero je ta uveljavljala zahtevek za dodelitev nujne BPP zoper sklep Bpp 232/2021 z dne 11. 1. 2022, ne smela obravnavati kot njeno, torej da jo vlaga v svojem imenu in ne kot skrbnica A. A., ne da bi pred tem ravnala v skladu s 67. členom ZUP in razjasnila, kdo je vlagatelj oziroma ali jo vlaga tožnica v imenu A. A.
brezplačna pravna pomoč - izpolnjevanje pogojev - materialni pogoj
Tako je pravilna ugotovitev organa za BPP, da znaša minimalni dohodek, upoštevaje 8. člen ZSocVarPre, 804,36 EUR, česar tožnik ne sme preseči za izpolnitev materialnega pogoja po ZBPP. Organ je tako pravilno, po pridobitvi podatkov o višini dohodkov tožnika, zaključil, da tožnikovi dohodki (višine teh dohodkov tožnik ne prereka – op. sod.) ta znesek presegajo, kar pomeni neizpolnjevanje materialnega pogoja iz 11. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Po ZBPP se za ostala dejanja oziroma ugovore in pritožbe v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, BPP ne more dodeliti. Ker tožnica želi BPP za vložitev ugovora zoper dražbeni razglas izvršitelja A. A. z dne 4. 3. 2022, je toženka utemeljeno odločila, da do BPP za to procesno dejanje ni upravičena.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči
Tožniku je bila z odločbo z dne 22. 7. 2019 dodeljena redna BPP in da je tožena stranka izpodbijani sklep izdala na podlagi odločbe Bpp 528/2019 z dne 28. 2. 2022, s katero je ugotovila, da je bila tožniku BPP dodeljena neupravičeno, zaradi česar je dolžan povrniti s tem povezane stroške.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - občasni neperiodični dohodki
Po presoji sodišča navedenih nakazil ni mogoče opredeliti kot periodičnih dohodkov iz tretjega odstavka 21. člena ZSVarPre, torej kot plač, pokojnin, preživnin, rent oziroma dohodkov, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Iz izpodbijane odločbe je namreč razvidno, da je tožnica s strani sina prejela v upoštevanem obdobju več nakazil v različnih zneskih v posameznem mesecu, zato po sodni presoji ni mogoče trditi, da gre za prejemke v enakih oziroma podobnih zneskih in podobnih časovnih obdobjih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Organi za BPP so sicer res po določbi 31. člena ZBPP (med drugim) zavezani, da pomagajo prosilcu za BPP, vendar pa to ne pomeni dajanje pomoči prosilcem, ki jim BPP (kot to določa zakon) sploh ni mogoče odobriti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - neposreden učinek na pravni položaj
Zakonska določba, katere presojo ustavnosti in zakonitosti želi tožnik, to je tretji in šesti odstavek 308. člena KZ-1, nima neposrednega učinka na tožnikov pravni položaj. Navedena zakonska določba namreč velja za del splošnega akta, to je KZ-1, in kot taka ne more imeti neposrednega učinka, ker je splošna in abstraktna določba, ki se šele v konkretnem dejanskem stanu uresniči in nastane historični dogodek, ki ga kazensko sodišče obravnava na podlagi katerega presodi, ali so izpolnjeni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja. Sodna odločba pa je konkreten in posamičen akt. Ustavno sodišče je tudi zavzelo jasno stališče, da tisti del kazenske norme, s katerim je predpisana kazen, ne učinkuje neposredno na pravice, pravne interese ali na pravni položaj pobudnika. Glede na navedeno tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči
Ravnanje prosilca za BPP, ki vlaga zaporedne prošnje za dodelitev BPP v zvezi z isto pravno zadevo, po mnenju sodišča izpolnjuje elemente zlorabe instituta brezplačne pravne pomoči, zato izključitev BPP za take primere ne daje podlage za oceno zakonske ureditve kot neskladne z Ustavo.
Bistveno je, ali je tožnik odpravil pomanjkljivosti prošnje za BPP. S tem v zvezi pa iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da navedena vloga ni bila dopolnjena s potrebnimi podatki; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - trditveno in dokazno breme - objektivni pogoj
Iz tožničinega trditvenega gradiva niso razvidni določni razlogi, s katerimi nasprotuje presoji tožene stranke v izpodbijani odločbi in bi bilo mogoče nanje odgovoriti v upravnem sporu; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.