brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V zvezi z določbo 5. alineje 8. člena ZBPP mora biti izpeljana in uporabljena ustavi skladna interpretacija.
Glede na 23. člen in drugi odstavek 14. člena Ustave je treba pojem veriženja razumeti v zvezi z veriženjem upravnih sporov, ne pa prošenj za brezplačno pravno pomoč pred organi za brezplačno pravno pomoč.
Tudi v predmetni zadevi ne gre za kopičenje pravnih sredstev v upravnem sporu, saj je tožnica vložila pravno prvo sredstvo (tožbo) v upravnem sporu v zadevi brezplačne pravne pomoči. Zato bi tožena stranka morala po vsebini odločati o tem, ali je razumno sprožati upravni spor v zadevi, za katero tožnica prosi brezplačno pravno pomoč.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - opravljena storitev - pravica do plačila - substitut
Namesto stranke z interesom je kot njen substitut uvodni posvet s tožnico opravil odvetnik A. A. To pa pomeni, da je bil uvodni posvet opravljen in da je toženka zanj stranki z interesom upravičeno priznala tudi nagrado (tar. št. 39/1 (prva alineja) OT). Po določbah prvega odstvka 16. člena ZOdv namreč lahko pri zastopanju strank odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne in v mejah zakona odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen (substitucija). Za takšno nadomeščanje odvetnik ne potrebuje soglasja stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - prepozna tožba - pravnomočna odločba
Podatki spisa izkazujejo, da je tožnica tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani vložila prepozno, hkrati pa, da je Upravno sodišče s sodbo, I U 1554/2022 z dne 24. 11. 2022 (ki je postala pravnomočna istega dne, tj. 24. 11. 2022), odločilo o tožničini tožbi zoper odločbo, št. Bpp 174/2022-2 z dne 26. 9. 2022, torej je bila o isti zadevi že izdana pravnomočna odločba.
Pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP), med drugim, če prosilec izkaže, da ima zadeva verjetne izglede za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - nepopolna oziroma nejasna obrazložitev
Razlogi izpodbijanega sklepa so si v nasprotju, saj toženka pojasnjuje tako razloge za zavrženje kot tudi razloge za zavrnitev tožničine prošnje. Posledično prihaja do nasprotja tudi med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Obseg oz. meje preizkusa ne smejo preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti, ki se nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". Očitno pomeni spoznavno na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. Odvetniška tarifa (1995) člen 6, 6/1, 7, 7/2, 11, 11/3. ZOdv člen 17, 17/5.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - višina nagrade - kazenski postopek - odvetniška tarifa
Povečanje iz drugega odstavka 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z drugim odstavkom 7. člena OT se namreč povišujejo samo storitve iz tarifnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa (urnina), ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje in se zato kot takšna ne more poviševati.
Predlog za oprostitev plačila stroškov postopka in predlog za oprostitev stroškov kopiranja ne vsebujeta obsežnejših vsebinskih navedb o predmetu oziroma poteku kazenskega postopka, zaradi česar odmera nagrade po tar. št. 8 ne pride v poštev.
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločbe, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. Organ s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec (tožnik) doseči z BPP. Mora pa presoditi, da ni na prvi pogled očitno, da prosilec z vložitvijo zahteve za sodno varstvo nima nobene možnosti za uspeh in da je zato v okoliščinah konkretne zadeve razumno, da se mu dodeli BPP.
ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-1. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski kriterij - materialni položaj - premoženje upravičenca do brezplačne pravne pomoči - nepremično premoženje - stavbna pravica - premoženje pravne osebe
V izpodbijani odločbi ni dejanske konkretne ugotovitve o tem, da nobena od tam navedenih nepremičnin za tožnika ne predstavlja stanovanja, v katerem živi. Gre za odločitev bistveno okoliščino, ki mora biti v odločbi jasno in nedvoumno ugotovljena, da je na podlagi tega dejstva mogoče pravilno uporabiti materialno pravo.
Premoženja gospodarske družbe ni mogoče šteti kot premoženje njenih družbenikov oziroma ustanoviteljev. Kot premoženje fizičnih oseb, ki so družbeniki v godpodarski družbi, se namreč šteje (le) njihov delež na tej pravni osebi.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZBPP člen 3, 10, 10/1, 10/1-3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - mednarodna pogodba
BPP je lahko s posebnim zakonom drugače urejena, kot je urejena z ZBPP. V takem primeru se določbe ZBPP uporabljajo subsidiarno. Upravičenec, ki mu je bila dodeljena BPP po posebnem zakonu, ne more te pravice v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati po ZBPP.
Dejstvo, da je imel tožnik v navedenem kazenskem postopku že postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti po ZKP, ne more predstavljati ovire, da bi tožnik pridobil BPP za zagovor v kazenski zadevi po izbranem odvetniku na podlagi ZBPP, seveda če za to izpolnjuje pogoje.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) člen 12.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa
Ker bi bilo ob upoštevanju višje vrednosti točke skupno število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 %, bi Organ za BPP moral pri odmeri stroškov tožniku uporabiti določbo tretjega odstavka 12. člena OT, ki določa izjemo, ki jo morajo na predlog odvetnika upoštevati sodišča in drugi organi na podlagi četrtega odstavka 14. člena OT.
Organ za BPP bi moral za vsako od osmih pripravljalnih vlog posebej, za katero mu nagrada z izpodbijanim sklepom ni bila priznana, konkretno in določno pojasniti, zakaj vloga glede na vsebino (to je glede na v njej zatrjevana dejstva in predlagane dokaze stranke) ne predstavlja obrazložene pripravljalne vloge, za katero je odvetniku po tarifni številki 19 OT mogoče priznati nagrado.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - presoja verjetnega izgleda za uspeh - revizija - zahteva za varstvo zakonitosti - zavrženje - vsebinsko obravnavanje tožbe - zavrnitev
Toženka je tako dejansko presojala izpolnjevanje vsebinskega kriterija po prvem odstavku v povezavi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP, kar potrjuje tudi 2. točka obrazložitve sklepa, kjer je navedeno, da prošnja ni utemeljena. Zato je odločitev o zavrženju tožničine prošnje nepravilna, saj bi morala toženka prošnjo vsebinsko obravnavati in jo glede na prej navedeno kvečjemu zavrniti, ker ni podan verjetni izgled za uspeh zadeve oziroma je zadeva očitno nerazumna.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odločanje o isti stvari - zavrženje vloge
O isti zadevi, na katero se nanaša predmetna prošnja, je že bila izdana zavrnilna odločba, pri čemer se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira uveljavljani zahtevek za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni spremenilo, zato je toženka ponovno prošnjo utemeljeno zavrgla.
Toženka je pravilno presodila okoliščine zadeve in pravilno štela, da bo za prosilko koristno, da se bo s pomočjo odvetnika udeleževala zapuščinskega postopka, v katerem bo lahko izpostavila določena dejstva, katerih dokazovanje bi bilo v nadaljevanju težje, kakor tudi zaradi pravnega neznanja določenih pravic in možnosti sicer ne bi mogla uporabiti, kar pa bi negativno vplivalo na njen položaj, zadeva pa tudi ni očitno nerazumna in je pomembna za njen socialno - ekonomski položaj.
ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-1. ZSVarPre člen 27. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
prošnja za dodelitev BPP - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - lastništvo nepremičnine - zavrnitev prošnje - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Organ je v postopku dodelitve BPP ugotovil solastništvo nepremičnin tožničinega moža, pri tem pa očitno spregledal, da se podatki o solastniku navedenih nepremičnin, ki jih je dobil iz zemljiške knjige, ne nanašajo na moža tožnice, saj se (poleg naslova prebivališča) ne ujemajo rojstni podatki navedene osebe z rojstnimi podatki tožničinega moža. Ne glede na to pa je organ brez pojasnila štel navedene nepremičnine za premoženje tožničinega moža in s tem za premoženje prosilke in njenih družinskih članov. S tem je toženka storila absolutno bistveno kršitev postopka, saj se odločbe v tem delu ne da preizkusiti (zakaj naj bi bilo navedeno premoženje prav last tožničinega moža).
Tožnica ni nasprotovala toženkinemu odgovoru na tožbo, da teh navedb tožnica v upravnem postopku ni podala in, da gre za nove navedbe tožnice, prvič podane v upravnem sporu. Sodišče zato tožničinih navedb, ki so nove in jih ni navedla v upravnem postopku, torej, da iz podatkov v zadevah Z 11/2022 in Z 12/2022 izhaja, da se je tožnica odselila zaradi nevzdržnih razmer iz skupne hiše, da postopek v zvezi z ugotovitvijo in delitvijo skupnega premoženja še ni zaključen in tožnica navedenih nepremičnin ne more uživati, jih uporabljati, koristiti, kar naj bi vplivalo na drugačno presojo vrednosti tožničinega premoženja, na podlagi 52 člena ZUS-1 ni upoštevalo.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu, je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožniku vročena 20. 2. 2023. Tridesetdnevni zakonski rok za vložitev tožbe se je tako iztekel 22. 3. 2023. Tožnik je tožbo vložil šele 25. 3. 2023, saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko. To pomeni, da je tožba vložena prepozno.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek
Postopek v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper navedeni sklep Občine Bled nima značaja sodnega postopka v smislu 7. člena ZBPP, zaradi česar BPP ni mogoče dodeliti.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - sklep o sestavi sodišča - sodnik posameznik - upravni akt
Po presoji sodišča je Organ za BPP pravilno presodil, da pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 1611/2022-9 z dne 21. 12. 2022, s katerim je sklenjeno, da v zadevi odloča sodnica posameznica in da zoper njega ni posebne pritožbe, ni razumno vlagati.
Sodišče sledi tudi odločitvi in razlogom Organa za BPP, da je pritožba zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 1611/2022-10 z dne 25. 1. 2023 očitno nerazumna. Strinja se tudi z Organom za BPP, da ta sklep ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, pri tem pa dodaja, da ni niti upravni akt iz 5. člena ZUS-1, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh
Organ za BPP je svoj zaključek utemeljil na podlagi naslednjih ugotovitvah: (1) da je vložena prošnja za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep, I U 1612/2022 z dne 3. 2. 2023, in (2) da je bila s tem sklepom tožba tožnice zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, št. 721/2022-2 z dne 4. 10. 2022, zavržena, ker ne gre za upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Na tej podlagi je pravilno ocenil, da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba - očitno nerazumna zadeva - verjetni zgled za uspeh - absolutna bistvena kršitev določb postopka
ZBPP toženki ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve. Organ za BPP ne more zavrniti dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, če se strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Toženka pa take okoliščine v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla.