brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - ista upravna zadeva
Nesporno je bila tožniku z odločbo Bpp 289/2017 z dne 17. 8. 2017 že dodeljena BPP v isti zadevi, torej je pridobil pravice, ki jih je sedaj s prošnjo, ki jo je organ za BPP z izpodbijanim sklepom zavrgel, želel ponovno uveljavljati. Prav tako je nesporno, da je bila v nadaljevanju prvotnega postopka izdan sklep Bpp 286/2017 z dne 24. 5. 2019, s katerim je tožniku prenehala pravica do redne BPP po (med drugim) odločbah Bpp 289/2017, 286/2017 in 288/2017 z dne 17. 8. 2017, in se je v skladu z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP štelo, da mu BPP ni bila dodeljena. Glede na vse navedeno je po presoji sodišča bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno, pri čemer se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, česar ne zatrjuje niti tožnik, in je zato toženka tožnikovo prošnjo za BPP lahko zavrgla na podlagi 4. alineje prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZBPP člen 13, 22, 36. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - obrazložitev odločbe
Tožena stranka s sklicevanjem na preseganje cenzusa iz 13. člen ZBPP, ne more utemeljiti zavrnitve tožnikove prošnje za izjemno BPP zaradi materialne ogroženosti (drugi odstavek 22. člena ZBPP). Cenzus določen za izjemno BPP je namreč določen drugače kot za redno BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - obrazložitev odločbe - kršitev pravil postopka
Odločitev je toženka oprla na podrobno vsebinsko presojo sklepa Upravnega sodišča, da tožbo zavrže. Tako je ugotavljala, na kateri podlagi je FURS izvršil pobot, in zaključila, da utemeljeno ni izdal posebnega akta o pobotu, ampak postopek izvršbe ustavil. Upoštevaje navedeno, je po presoji toženke Upravno sodišče tožbo utemeljeno zavrglo, ker upravni akt očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto korist. Na ta način je toženka po presoji sodišča analizirala vsebino sklepa, ki ga želi tožnica izpodbijati, in dodala presojo, da se s tožničinimi razlogi, zaradi katerih namerava vložiti pritožbo, ne strinja in da je iz teh razlogov sklep pravilen in zakonit.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - presoja izgleda za uspeh
Treba je namreč upoštevati, da je namen BPP uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživetje te pravice ne bi mogla uresničevati. Zato je potrebno določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti in na način, da ne pride do nedopustnega posega v pravice do pravnega sredstva. Potreben restriktiven pristop.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči
Toženka je prosilcu odobrila BPP v večjem obsegu, kot je bila zaprošena, prav tako ni obrazložila svoje odločitve glede dodelitve BPP za zastopanje pred višjim sodiščem ter Vrhovnim sodiščem RS.
Pri preučevanju subjektivnega pogoja prosilca za BPP se upošteva le tisto premoženje, s katerim prosilec dejansko lahko razpolaga in je pravnoformalno njegovo.
ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-2, 10/1-3, 10/3. ZTuj-2 člen 31, 31/1, 31/2, 32, 32/2, 33, 33/1, 33/3, 35, 35/1, 35/2. ZPPreb-1 člen 2, 2-5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - ugotavljanje vzajemnosti
Tujec je upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima opisano stalno ali začasno dovoljenje za prebivanje. To enostavno izkaže z izkaznico.
Zahteva iz 2. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP se nanaša na dovoljenje za začasno prebivanje tujca (po drugem odstavku 32. člena ZTuj-2) in ne na pojem začasnega prebivališča po 5. točki 2. člena ZPPreb-1.
ZBPP je predpisal način odločanja o vzajemnosti (tretji odstavek 10. člena ZBPP). To pomeni, da je obvestilo tuje države o njenem pravu brezplačne pravne pomoči temelj za presojo vzajemnosti. Ta ima sicer značaj javne listine po ZUP.
Izrek izpodbijanega sklepa je zasnovan tako, da je odločeno o priznanih stroških nudenja brezplačne pravne pomoči v znesku 509,37 EUR (I. točka izreka), nima pa izrek izpodbijanega sklepa zavrnilnega dela. Po določbi prvega odstavka 213. člena ZUP se v izreku odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Izrek odločbe je osrednji in najpomembnejši sestavni del odločbe, saj se z njim odloči o pravici oziroma obveznosti posameznika v upravni zadevi, ki je predmet postopka, vsebina te odločitve pa mora biti formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v izreku. Samo izrek odločbe (ne pa njena obrazložitev) namreč postane dokončen in pravnomočen in kot tak zavezuje ter se izvršuje. V izreku bi namreč moral Organ za brezplačno pravno pomoč točno navesti, kateri so tisti stroški nudenja brezplačne pravne pomoči, ki jih je uveljavljal tožnik, pa jih ni priznal oziroma jih je zavrnil. Organ za brezplačno pravno pomoč je to sicer res pojasnil v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kar pa ne more nadomestili ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila zahtevku stranke v celoti, mora biti to razvidno tudi v izreku odločbe, kar pa v konkretnem primeru iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - premoženjskopravni zahtevek - posebni pogoj - rok za izpolnitev obveznosti - izvršljivost
Roka za povrnitev škode v smislu poplačila premoženjskopravnega zahtevka in posebnega pogoja v okviru pogojne obsodbe sta lahko različna. V primeru, če rok za izpolnitev ni določen, ga lahko izvršilno sodišče v sklepu o izvršbi postavi sámo oziroma je navedeno pomanjkljivost v izvršilnem postopku mogoče sanirati. Po presoji naslovnega sodišča je tako stališče tožene stranke, da terjatev iz naslova premoženjskopravnega zahtevka, ki je bil tožniku priznan izvršljivo kazensko sodbo, še ni zapadla in da je posledično prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za izvršbo nerazumna, materialnopravno napačno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno in kompleksno vsebinsko analizo oziroma obrazloženo presojo (sodne) odločbe, ki jo želi prosilec izpodbijati, onkraj standarda očitnosti.Organ za BPP s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z BPP
brezplačna pravna pomoč - nepremičnina - premoženjski cenzus - razpolaganje s premoženjem
Tudi s teleološko razlago določb ZBPP sodišče ne ugotavlja, da bi se lahko BPP dodelila osebi in njeni družini, ki sicer imata premoženje, ki presega premoženjski cenzus, ne pa dovolj samih prihodkov. Po določbah ZBPP se namreč gleda socialni položaj prosilca in njegove družine - njihov celovit premoženjski status, tj. tako prihodke kot premično in nepremično premoženje. Šele na tak način se doseže pravi namen 1. člena in ostalih členov ZBPP.
Sodišče poudarja, da razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, da se lahko nepremičnine obremeni z omejeno stvarno pravico, prav tako pa so nepremičnina ali deleži na njej lahko predmet obligacijskih pravic.
stroški brezplačne pravne pomoči - napotnica - oprava storitev - odvetniški stroški - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev tožbi
Napotnica se šteje za zahtevek odvetnika za plačilo nagrade za opravljeno delo in povrnitev stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi, in v obsegu dodeljene BPP, pri čemer sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov in torej odvetniku ne more priznati več, kot je zahteval v napotnici. Hkrati pa upravičenec s podpisom napotnice jamči, da je odvetnik opravil v napotnici naštete storitve in v navedenem obsegu.
V konkretni zadevi tožniku kot izvajalcu BPP po razveljavitvi kazenske sodbe po uradni dolžnosti ni bila izdana nova napotnica. Ker je tožnik tudi po razveljavitvi kazenske sodbe po uradni dolžnosti upravičencu nudil pravno pomoč v okviru, kot mu je bila z odločbo zagotovljena, bi toženka v konkretni zadevi zaradi izjemnosti situacije o upravičenosti do plačila zgolj na podlagi predloženega stroškovnika brez (nove) napotnice morala odločiti in ga ne a priori zavrniti, ker je tožnik že vrnil napotnico (in ni pridobil nove).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Namen BPP je uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživetje te pravice ne bi mogla uresničevati. Zato je treba določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti in na način, da ne pride do nedopustnega posega v pravice do pravnega sredstva. Potreben restriktiven pristop.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
O prošnji za dodelitev BPP tožniku v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje je bilo že pravnomočno odločeno, in sicer je bila BPP tožniku odobrena z odločbo Bpp 58/2023, ki je pravnomočna. Zato je toženka ponovno prošnjo utemeljeno zavrgla glede na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Ker je tožnik vložil nepopolno in pomanjkljivo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ker nesporno do vključno 6. 12. 2022, ni vložil njene dopolnitve oziroma ni odpravil njenih pomanjkljivosti, je odločitev organa v izpodbijanem sklepu zakonita.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnica je v odgovoru na dopis le pavšalno zatrjevala, da je do prepozno vložene tožbe prišlo zaradi napake pri dostavi pošte, pri čemer ni navedla nobenih konkretnih okoliščin ali dokaznih predlogov, ki bi utemeljevali pravočasnost tožbe. Glede na to je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZBPP člen 30, 30/6, 40, 40/6. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov zastopanja - stroški odvetnika - odmera nagrade - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave
Namen pravnega svetovanja, za kar je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč, je bil v tem, da se upravičenec do brezplačne pravne pomoči seznani z možnostjo sprožitve nadaljnjih postopkov zaradi lažne prijave in obtožb, v zvezi s čimer je odvetnica izdelala pisno pravno mnenje. Glede na to, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi odvetnica tožniku posredovala pisno pravno mnenje, niti ni razvidno, da bi to storila tožena stranka, sodišče ugotavlja, da je bila s tem tožniku kršena pravica do izjave glede navedenega pisnega pravnega mnenja, za izdelavo katerega je tožena stranka odvetnici priznala nagrado.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. DZ člen 257, 257/1. ZNP člen 113, 113/1.
brezplačna pravna pomoč - skrbništvo - očitno nerazumna zadeva - upravičen predlagatelj - verjetni zgled za uspeh
Razlogi za zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Navedeno pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč nima podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločitve, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. Po presoji sodišča je tožena stranka v obravnavani zadevi že posegla v samo vsebino sodnega varstva in se opredeljevala do tega, ali oče mld. A. A. skrbi zanjo. Kot razlog za to, da naj bi skrbel, je med drugim tudi navedla, da mu ni bila odvzeta ali omejena starševska skrb, čeprav določilo 257. člena DZ ne postavlja tega kriterija. Tožnica je v dopolnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč navedla, da je oče mld. A. A. zapustil, da za preživljanje nič ne prispeva in da ne plačuje preživnine. Do odločitve sodišča v nepravdnem postopku sicer še ni mogoče vnaprej sklepati, da bo tožnica s postavitvijo mld. A. A. pod skrbništvo uspela, ni pa mogoče trditi, da je že na prvi pogled očitno, da z zahtevo za postavitvijo pod skrbništvo ne more uspeti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - napačna uporaba materialnega prava
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločbe, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. Pri tem je treba upoštevati, da je namen BPP uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oziroma prekomernega posega v varovano pravico. Ustavno skladna razlaga določb 24. člena ZBPP je zato po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že večkrat omenjenega temeljnega zakonskega standarda za presojo razumnih možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti. Povedano drugače, organ za BPP s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec (tožnica) doseči z BPP.
Sodišče ni zahtevalo prevoda celotne študije, ampak le njenega relevantnega dela, za kar je tožeča stranka poskrbela, zato ni nastala potreba po prevodu in posledično po kritju stroškov prevoda. Če pa je tožeča stranka kljub temu priskrbela prevod celotne študije, tudi če k temu ni bila pozvana, v zvezi z navedenim pa so ji nastali stroški, je le-te dolžna nositi sama, saj navedeni stroški niso bili potrebni.