O zahtevi za sodno varstvo odloča sodišče v sodnem postopku. Drži sicer, da se zahteva za sodno varstvo vloži pri prekrškovnem organu, ki opravi tudi njen predhodni preizkus, vendar pa je v primeru zavrženja zahteve z zakonom predpisana vložitev nove zahteve za sodno varstvo, o kateri prekrškovni organ ne more več odločiti, pač pa o njej odloča sodišče. Enako velja tudi v primeru, če prekrškovni organ po prejemu zahteve za sodno varstvo ravna skladno s petim odstavkom 63. člena ZP-1 in odločbo o prekršku nadomesti z novo odločbo - zoper to je dovoljena nova zahteva za sodno varstvo, o kateri vselej odloča sodišče. Prekrškovni organ mora v primeru, ko je zahteva za sodno varstvo pravočasna in dovoljena, odločbe o prekršku pa sam ne odpravi ali nadomesti, to posredovati v odločitev pristojnemu sodišču. V takšnem primeru torej ne pride do vložitve nove zahteve za sodno varstvo (ali do njenega dopolnjevanja), pač pa se sodni postopek vodi na podlagi prvotno vložene zahteve za sodno varstvo. Vse navedeno pomeni, da je vložitev zahteve za sodno varstvo namenjena sodnemu varstvu pred sodiščem splošne pristojnosti in je po presoji sodišča tako del sodnega postopka v smislu 7. člena ZBPP, za katerega je mogoče dodeliti BPP. Ker je obvezen predpogoj za vložitev zahteve za sodno varstvo predhodna vložitev napovedi vložitve te zahteve, je enako stališče treba zavzeti tudi glede tega dejanja - tudi vložitev napovedi vložitve zahteve za sodno varstvo se nanaša na sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP, za katerega je mogoče dodeliti BPP.
Ker je tožnica odvetnici preklicala pooblastilo pred glavno obravnavo, je stranka z interesom upravičena do nagrade po 39. členu OT.
Glede na število vlog, ki jih je morala stranka z interesom prebrati in preštudirati, upoštevaje tudi zahtevnost zadeve, je po presoji sodišča toženka za študij spisa stranki z interesom utemeljeno priznala nagrado za 4 ure študija v višini 200 točk (8 x 25 za vsake pol ure porabljenega časa), utemeljena pa je tudi nagrada za prvi posvet v višini 25 točk. Stranka z interesom je na zaslišanju prepričljivo izpovedala, da je s tožnico opravila celo več razgovorov, sodišče pa tej njeni izpovedi verjame, saj poklicna skrbnost odvetnika že pri manj zahtevnih zadevah terja, da se odvetnik s stranko pogovori.