ZPND člen 21, 21/2, 22a, 22a/1. ZPP člen 377, 384, 384/1. ZNP-1 člen 37, 42.
nedovoljen predlog - prepoved približevanja - podaljšanje ukrepa - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - začasni ukrep - ukrepi po zpnd - časovno omejeno učinkovanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije po ZPND praviloma ni dovoljen. Izjema je le ukrep o prepustitvi stanovanja žrtvi v izključno uporabo, ki je časovno neomejen.
ZUS-1 člen 82, 82/1. ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 351, 351/1.
stroški upravnega spora - pritožba zoper sklep o stroških - nedovoljena pritožba - ustavitev postopka v upravnem sporu - jasna izjava - pravni interes za pritožbo
Pritožba zoper stroškovne sklepe v upravnem sporu ni dovoljena.
Ustavitev postopka upravnega spora pred Upravnim sodiščem v obravnavanem primeru temelji na izjavi tožeče stranke, da ne vztraja več pri tožbi (razen v stroškovnem delu), za katero iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila ta resna, jasna in izrecna.
V delu, v katerem tožena stranka izpodbija sklep sodišča prve stopnje, s katerim je odločilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka), pritožba ni dovoljena, saj zanjo tožena stranka očitno nima pravnega interesa (351. člen v zvezi s 343. členom ZPP, in 22. členom ZUS-1). Ustavitev postopka upravnega spora je namreč v njeno korist, saj s tem ni več tožena v upravnem sporu.
postulacijska sposobnost - nedovoljen predlog - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnica predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima njena zakonita zastopnica opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njen predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - okoliščine konkretnega primera - izjema od splošnega pravila - restriktivna razlaga - zavrnitev predloga
Okoliščina, da oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, začasno biva na območju drugega sodišča, ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Pred očmi mora imeti vse okoliščine konkretnega primera. Te morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene. Institut prenosa pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati ozko. Tak preizkus zaradi pomanjkljivo obrazloženega predloga ni mogoč.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - dejansko prebivališče - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče na podlagi navedb strank o njunem dejanskem prebivališču ugotavlja, da bi ti morali za opravo procesnih dejanj v obravnavanem postopku opraviti pot v razdalji 115 km v eno smer. Očitno tako je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer obe stranki v resnici bivata, zato je smoter delegacije izpolnjen.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2. ZIZ člen 35, 35/2, 78, 78/2, 78/2, 100, 100/1, 136.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - izvršilni postopek - izvršba na denarna sredstva - izvršba na premičnine - prebivališče dolžnika - Centralni register prebivalstva (CRP) - splošno znana dejstva
Tudi v izvršilnem postopku se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo, na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je zato odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - pravica do sodelovanja v postopku - pogoji za izdajo - zavrnitev predloga - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje novega skrbnika - neenotnost sodne prakse - namen svetovalnega mnenja - formalni pogoji za izdajo svetovalnega mnenja
Neenotnost sodne prakse ni izkazana, s tem pa tudi ni izpolnjena predpostavka, ki jo 206. člen ZPP določa kot formalni pogoj za odločanje o predlogu za izdajo svetovalnega mnenja.
Vrhovno sodišče bi z izdajo svetovalnega mnenja v konkretni zadevi (ob morebitni izpolnitvi predpostavk) postopalo v nasprotju z namenom tega instituta, ki se mora v duhu ustavnih procesnih jamstev in ekonomičnosti postopka osredotočiti izključno na razlago pravnih pravil v funkcije ex ante usklajevanja neenotne sodne prakse višjih sodišč v primerih, ko sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni. Namen svetovalnih mnenj ni v tem, da Vrhovno sodišče pove, kako je treba razsoditi oziroma postopati v konkretni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - pristojnost po stalnem oziroma začasnem prebivališču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V obravnavani zadevi je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da nasprotni udeleženec ne bi bil psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOVSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00089712
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDLov-1 člen 53, 53/5.
divjad na cesti - trčenje vozila z divjadjo - odškodninska odgovornost lovske družine - odškodninska odgovornost lovske organizacije za nalet divjadi - opustitev postavitve prometnega znaka - ukrep na postavitev prometnega znaka - prometni znak divjad na cesti umaknjen - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - prizadetost javnega interesa - pomanjkljive navedbe - trditveno breme - ugoditev pritožbi
Z izpolnitvijo naložene obveznosti na podlagi izvršitve izpodbijanega akta bi pritožnikoma tako nesporno nastala materialna škoda, ki je v odstranitvi ("uničenju") navedenega objekta. Ob tem iz dejanskega stanja zadeve ne izhaja, da bi bila taka škoda po višini ali posledicah zanemarljiva, niti tako ne zatrjuje nobena od strank.
Iz dejanskega stanja obravnavane zadeve izhaja, da je škoda težko popravljiva. Iz okoliščin zadeve tako ni razvidno, da bi bila v primeru kasnejšega uspeha v upravnem sporu navedena materialna škoda pritožnikoma (lahko) povrnjena in na kakšen način (npr. da bi bili pritožnikoma na podlagi uspeha v tem sodnem postopku povrnjeni stroški odstranitve objekta oziroma njegove ponovne postavitve), niti tega ne navaja tožena stranka.
V zadevi ni videti, da bi bilo z zadržanjem izpodbijanega akta nesorazmerno poseženo v javno korist. Navedeno je v postopku dolžna zatrjevati in dokazovati toženka in ne sodišče po uradni dolžnosti. Tožena stranka v svojih vlogah sicer pravilno utemeljuje, da z izdajo izpodbijanega akta sledi javnemu interesu, vendar pa ne utemelji, v čem bi nadaljnji obstoj spornega objekta (do odločitve v tem upravnem sporu) konkretno prizadeval oziroma ogrožal javno korist. Zgolj splošna navedba, da bi odložitev izvršitve pomenila podaljševanje protipravnega stanja in posledično v zaupanje v pravno državo in enakost pred zakonom, za tako utemeljitev ne zadošča.
dopuščena revizija - pritožba stranskega intervenienta - dejanja stranskega intervenienta - procesna upravičenja stranskega intervenienta - dve pritožbi strank z nasprotnimi interesi zoper isto odločbo - nasprotje med dejanji sosporniške intervenientke in stranke, kateri se je pridružila - kasatorično pooblastilo - pritožbena obravnava - sprememba odločitve brez pritožbene obravnave - sprememba sodbe na seji senata - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - dopolnitev postopka na drugi stopnji - pravica do pritožbe - neopredelitev do odločilnih dejstev - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - sodba presenečenja - vezanost na pravnomočno sodbo - sodba kot javna listina - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - zavrnitev revizije
Pritožba stranskega intervenienta je dovoljena, čeprav je ni vložila tudi stranka, na strani katere se je pridružil pravdi.
Seja senata druge stopnje ni primerna le za odločanje o vprašanjih pravilne uporabe materialnega prava na popolno ugotovljeno dejansko stanje, temveč tudi za odločanje v vseh tistih primerih, ko je pritožbeno sodišče v razmerju do dokaznega gradiva v enakem položaju, v kakršnem je bilo sodišče prve stopnje, in v tistih primerih, ko je te cilje mogoče doseči že na seji pritožbenega senata, lahko pritožbeno sodišče v svojo sodbo vključi tudi procesno gradivo, ki ga sodba prve stopnje ni obravnavala (tretja alinea 358. člena ZPP).
Namen revizijskega postopka ni v teoretičnem preizpraševanju o pravilnosti (neodločilnih) stališč sodišč in abstraktnem dajanju smernic sodni praksi v zvezi s takšnimi stališči.
dopuščena revizija - zaznamba spora - predlog za vpis v zemljiško knjigo - predhodni preizkus zemljiškoknjižnega predloga - zavrženje predloga - zemljiškoknjižni predlog - potrdilo o vloženi tožbi - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga - odprava pomanjkljivosti pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga - zavrženje zemljiškoknjižnega predloga - pogoji za vpis zaznambe postopka - listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu - naknadna predložitev manjkajočih listin - varovanje vrstnega reda vpisa - ugovorni postopek - odločanje o ugovoru - rok za vložitev ugovora - ustavnoskladna razlaga zakona - pravica do sodnega varstva - ugoditev reviziji
Po določbi tretjega odstavka 158. člena ZZK-1 bi predlagatelj zemljiškoknjižni predlog za zaznambo spora lahko dopolnil z manjkajočimi listinami (konkretno potrdilom o vložitvi tožbe) še do izteka roka za vložitev ugovora zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu. Zato je nepravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu (zaradi nepredložitve vseh ustreznih listin) niso bile izpolnjene. Okoliščina, da je bilo potrdilo sodišča o vložitvi tožbe (ki samo potrjuje, da je bila tožba v resnici vložena) izdano po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga, namreč ni bistvena, saj ne vpliva na nastanek pravnega dejstva (začetek sodnega postopka), ki je predmet predlagane zaznambe spora.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - pristojnost po stalnem oziroma začasnem prebivališču - zavrnitev predloga
Točke geometrijskega lika tega satelitskega postopka so: Mengeš - Domžale - Škofja Loka. Oblika trikotnika, ki ga tvorijo na zemljevidu cestnih povezav, ne utemeljuje prenosa prisojnosti.
ZVEtL člen 43, 43/1. ZPP člen 339, 339/2-tč.8, 339/2-tč. 14.
dopuščena revizija - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - individualno pripadajoče zemljišče - dinamični princip - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišči prve in druge stopnje bi morali ugotoviti izvorno stanje obsega pripadajočega zemljišča (individualnega in skupnega), ko so revidenti pridobili kogentno akcesorno pravico uporabe na pripadajočem zemljišču stavb, obenem pa to kronološko jasno opredeliti. Celovita pravna presoja zahteva tudi oceno, ali je v obdobju, ko je bilo sporno zemljišče v družbeni lastnini, prišlo do spremembe njegovega obsega in kdaj točno se je to zgodilo. Sodišče druge stopnje se ni opredelilo do vseh pritožbenih ugovorov revidentov v zvezi z ustreznim upoštevanjem kriterijev po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1, še posebej glede očitkov o (ne)uporabi dinamičnega principa oziroma ustrezne presoje pretekle rabe spornega zemljišča.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - država kot stranka v postopku - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - ugoditev predlogu
V predmetni pravdni zadevi je tožena stranka Republika Slovenija, tožnik pa utemeljuje odškodninsko odgovornost tožene stranke na podlagi protipravnega ravnanja sodnice na Okrajnem sodišču na Ptuju. V takšnih primerih je izkazana objektivna nepristranskost sodišča oziroma dvom pri strankah in tudi pri javnosti v nepristransko sodišče. Sodniki, katerim je zadeva dodeljena, morajo namreč ugotavljati, ali je sodnik istega sodišča, torej njihov sodelavec oziroma kolega, ravnal protipravno in povzročil škodo tožeči stranki. Razen tega gre v konkretnem primeru za manjše sodišče z manjšim številom zaposlenih sodnikov, ki se dnevno srečujejo, izmenjujejo informacije in so vsakodnevno v stiku.
SPZ člen 1, 154, 154/3. ZZK-1 člen 206. OZ člen 1034, 1034/3.
dopuščena revizija - hipoteka - prenehanje hipoteke - ugasnitev hipoteke s potekom časa - numerus clausus stvarnih pravic - zavrnitev revizije
Sodno uveljavljanje terjatve zoper dolžnika nima učinka na tek roka iz tretjega odstavka 154. člena SPZ zoper zastavitelja. Če zastavni upnik v roku desetih let ne uveljavlja pravice, ki jo hipoteka vsebuje, pravica preneha.
stečajni postopek - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje - elektronsko vlaganje vlog pooblaščencev - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Upnike zastopa pooblaščena odvetniška družba. Predlog za dopustitev revizije ni bil vložen v elektronski obliki, temveč je bil na Vrhovno sodišče poslan priporočeno po pošti, kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 123.a člena ZFPPIPP.
ZOKIPOSR člen 2, 5, 7, 8, 17, 17/1, 17/3. OZ člen 427, 430, 430/2.
dopuščena revizija - izbris družbe iz sodnega registra - prevzem dolga - stranske pravice - obresti - izterjava - pogoji - položaj upnika - poseg v pravni položaj - ohranitev pridobljenih pravic - zavrnitev revizije
Izraz "uveljavljajo pod enakimi pogoji" ne dopušča omejevalnega tolmačenja, temveč pomeni ohranitev vseh pravic, ki jih je imel upnik do prvotnega dolžnika - ne le v postopkovnem, temveč tudi v materialnopravnem smislu. Takšno razumevanje zakonskega besedila vodi k zaključku, da mora imeti upnik možnost uveljavljati svojo terjatev zoper novega dolžnika tako, kot bi jo imel zoper prvotnega: obseg njegove terjatve se ne sme omejiti, njegov pravni položaj ne poslabšati.