ZIZ člen 9, 9/2, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 270, 319, 322.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlog - ugovorni razlog prenehanja obveznosti - dogovor o odpustu dolga
Upnica za sporno terjatev razpolaga z izvršilnim naslovom, zato bi njena terjatev lahko prenehala le z izpolnitvijo s strani dolžnika ali na drug z zakonom določen način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00030405
ZFPPIPP člen 18, 18-1, 46, 47, 48, 48/3, 49, 244, 244/2, 269, 270, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 391. ZPP člen 13, 214, 214/2, 337, 337/1. OZ člen 255, 256, 257, 258, 259, 260. URS člen 33. DZ člen 83.
transakcijski račun - načelo hitrosti postopka - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo enakega obravnavanja upnikov - stečajna masa - izločitveni zahtevek - pridobitev skupnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na originaren način - neprerekana dejstva - pravica do zasebne lastnine - nerelevantna dejstva - vedenje o obstoju insolventnosti - nedovoljene pritožbene novote - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izpodbojno obdobje - ožje povezana oseba - subjektivni element izpodbojnosti - objektivni element izpodbojnosti - postopek osebnega stečaja - predhodno vprašanje - obseg skupnega premoženja zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev
Postopki izpodbijanja pravnih dejanj v stečajnem postopku po določbah ZFPPIPP so namenjeni uresničevanju načel enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP), zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Upoštevaje ta načela ni mogoča situacija, da bi sodišče, ki odloča o izpodbojnih dejanjih dolžnika in mora postopati še posebej hitro (tretji odstavek 48. člena ZFPPIPP) kot predhodno vprašanje (ali kot samostojni zahtevek oziroma predlog, kot ga je poimenovala toženka) reševalo ugotovitev obsega in razdelitev skupnega premoženja zakoncev. Upoštevaje ureditev postopkov osebnega stečaja sodišče v pravdah o izpodbijanju pravnih dejanj ugodi (ali pa ne, odvisno od ugotovljenega dejanskega stanja) tožbenemu zahtevku tako, da razveljavi učinke pravnega posla in odloči, da tožena stranka prejeto vrne v stečajno maso. Morebitni izločitveni zahtevki (kar so upoštevaje pravila stečajnega postopka po vsebini zahtevki toženke kot bivše zakonske žene dolžnika iz naslova skupnega premoženja) so lahko predmet stečajnega postopka. Pridobitev skupnega premoženja je originaren način pridobitve lastninske pravice na premoženju, ne na posameznih delih, kot to uveljavlja pritožnica v tej zadevi. Ugotavljanje obsega in deleža skupnega premoženja (bivših) zakoncev je predmet drugih postopkov in ga ni moč (parcialno) reševati v pravdi zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00030156
ZPP-UPB3 člen 285, 286, 286/3.. OZ-UPB1 člen 261, 264, 337, 343, 343/1, 346, 352.
retencijska pravica - zastarana terjatev - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - ugovor zoper vrnitveni zahtevek lastnika
Z zadržanjem dolžnikove stvari upnik sili dolžnika k izpolnitvi zapadle terjatve, v zvezi s katero je pridržal stvar. Za zagotovitev tega namena pa mora upnik dolžnika natančno seznaniti s tem, katero terjatev (po temelju in višini) ima zoper njega, in da si je v zavarovanje njenega plačila pridržal njegovo stvar. V nasprotnem primeru namreč dolžnik nikoli ne more (v celoti in pravilno) izpolniti upnikove terjatve in si s tem zagotoviti vrnitve svoje stvari.
Vse terjatve, katerih obstoj tožena stranka zatrjuje v tej pravdi, je torej tožena stranka zoper tožečo določno uveljavila šele v tem postopku. Do začetka pravdnega postopka pa se je tri oz. pet letni zastaralni rok za vse njene terjatve že iztekel (346. in 352. člen OZ) in je torej potrebno pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da so vse terjatve že zastarane (337. člen OZ). Skladno z večinskim stališčem pravne teorije pa pridržna pravica na zastarani terjatvi ne nastane. Te terjatve torej s pridržno pravico niso bile zavarovane, zato se tožena stranka na temelju določbe prvega odstavka 343. člena OZ iz vrednosti pridržanega vozila tudi ne more poplačati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031012
OZ člen 190, 198, 365. SPZ člen 66.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - obogatitveni zahtevek - solastnina - uporabnina - uporaba solastne stvari - zahtevek za plačilo uporabnine - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - trditveno in dokazno breme
Solastnik ima pravico do uporabe solastne stvari, pravico do plačila uporabnine pa le tedaj, če drugi solastnik uporablja solastno stvar v večjem obsegu, kot znaša njegov idealni delež, in solastniku neupravičeno preprečuje souporabo njegovega solastnega deleža, kar pomeni, da mora v takšnem primeru solastnik, ki nepremičnine ne uporablja, vsaj jasno in nedvoumno izkazati svoje prikrajšanje s tem, da zahteva souporabo nepremičnine ali uporabnino kot njegovo nadomestilo. Trditveno in dokazno breme o tem je na tožniku. V prepletenih medsebojnih sporih je povsem možno, da ni mogoče natančno izpovedati, kdaj in kaj je kdo od vpletenih od koga zahteval, vendar pa tožnik s splošno trditvijo in izpovedjo, da je toženko večkrat pozival, ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu.
umik tožbe - ustavitev pravdnega postopka - odločitev o pravdnih stroških - izvensodna poravnava - kršitev dogovora med pravdnima strankama
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora v skladu s 158. členom ZPP povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Edina izjema je umik tožbe, ki je posledica toženčeve izpolnitve tožbenega zahtevka. Druge izjeme ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030408
SPZ člen 67, 67/5, 70, 70/4, 70/5. ZPP člen 247, 254, 254/3.
delitev solastnine - fizična delitev - civilna delitev - upravičen interes solastnikov - vlaganja v nepremičnino - posel, ki presega redno upravljanje - soglasje solastnikov - določitev vrednosti nepremičnine - dokazovanje z izvedencem - imenovanje drugega izvedenca - izločitev izvedenca - prodaja (nepremičnine) - cenitev nepremične - primerljiva tržna vrednost
Fizična delitev stanovanjske hiše je mogoča le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Glede na mnenje izvedenca bi bilo objekt mogoče razdeliti na dve samostojni funkcionalni enoti šele z dodatnimi gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli. Ker predlagateljica s slednjimi ne soglaša, nepremičnina ni (pravno) deljiva.
V primeru, ko fizična delitev ni mogoča, pride na vrsto civilna delitev, s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine. Lahko pa sodišče namesto tega odloči, da stvar v celoti pripade tistemu solastniku, ki za to izkaže upravičeni interes, ob izplačilu drugih solastnikov.
V obravnavanem primeru se za prevzem celotne stvari potegujeta oba solastnika. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima prednost predlagateljica. Njen solastni delež je sedemkrat večji od pritožnikovega. Tako veliko razliko v velikosti solastnih deležev bi bilo pri presoji upravičenega interesa mogoče uravnotežiti z dejstvom, da je manjšinski solastnik do delitve sam uporabljal in vdrževal solastno stvar, nadalje z njegovimi upoštevanja vrednimi potrebami, da nima rešenega stanovanjskega vprašanja in podobno. Nasprotni udeleženec obstoja takšnih okoliščin na svoji strani ni izkazal.
ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
postopek osebnega stečaja - prekinitev stečajnega postopka - postopek odpusta obveznosti - smrt dolžnika - prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - pooblaščenec dolžnika - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - postopek s pritožbo
Prvi odstavek 205. člena ZPP v 1. do 6. točki taksativno našteva primere, ko se postopek po samem zakonu prekine. Nobeden od navedenih v obravnavanem primeru ni podan. Smrt stranke je po 1. točki razlog za prekinitev postopka izrecno le v primeru, če ta nima pooblaščenca. Kadar ga je ob smrti imela, pooblastilo s smrtjo stranke, kot je bilo zgoraj obrazloženo, ne preneha avtomatično. Postopek se brez prekinitve nadaljuje z njenim pooblaščencem, ki od strankine smrti dalje zastopa njene dediče, dokler mu ne prekličejo pooblastila. To velja tudi za primer, ko dediči še niso znani. Tako se pokaže, da za prekinitev postopka prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage niti ob smiselni uporabi 205. člena ZPP.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 609, 610, 610/1, 614, 614/2, 614/3. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 4.
sodni preizkus menjalnega razmerja - predujem za izvedenca - menjalno razmerje - poravnalni odbor
Predujem je določen na podlagi Pravilnika o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora. Sodišče mora predhodno zagotoviti ustrezno višino predujma skladno s pravilnikom za vsa dejanja, ki jih poravnalni odbor lahko izvede in so v okviru Pravilnika ovrednotena. S tem sodišče zagotovi ustrezna denarna sredstva za plačilo vseh morebitnih stroškov poravnalnega odbora.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki - sprememba stikov - izvrševanje stikov - otrokova korist
Pritožnica je želela spremembo stikov tako, da deklica med počitnicami kar petkrat ne bi imela stikov z očetom, in to kljub temu, da so čimbolj kontinuirani in neprekinjeni stiki med otrokom in tistim od staršev, pri katerem otrok ne živi, zagotovo v korist otroka. Stiki so že tako ali tako določeni v minimalnem obsegu, zato morajo potekati vsaj redno. Samo takšni stiki so namreč deklici v korist, kar vse izhaja tudi iz poročila centra za socialno delo o poteku stikov pod nadzorom. Deklica ima z očetom vzpostavljen dober odnos, na stikih ni izražala nikakršnih znakov stiske ali neugodnega počutja v odnosu do očeta. Dolžnost matere, ki ji je deklica zaupana v varstvo in vzgojo, je bila, da počitnikovanje deklice ustrezno prilagodi tako, da bi stiki z očetom, ki so določeni v minimalnem obsegu, lahko nemoteno potekali.
delitev stvari v solastnini - delitev nepremičnin - način delitve - fizična delitev - nemožnost fizične delitve - civilna delitev - soglasje solastnikov - pravica zahtevati delitev
Ker nobeden od udeležencev oziroma solastnikov nepremičnin ni podal predloga, da mu namesto prodaje nepremičnini v celoti pripadeta ob izplačilu drugih solastnikov tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče, je sodišče pravilno odločilo (ob predhodno ugotovljeni nemožnosti fizične delitve), da se nepremičnini v solastnini razdelita tako, da se prodata in se kupnina razdeli med udeležence postopka v skladu s solastninskimi deleži (civilna delitev).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00051379
OZ člen 179, 179/1. KZ-1 člen 191, 191/1. ZPP člen 8, 14, 214, 258, 258/2, 262, 262/2.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost - pravična denarna odškodnina - kaznivo dejanje nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - izpovedba priče - zavrnitev dokaza - dolžnost izvedbe dokaza - primernost dokaznega sredstva - trditvena in dokazna podlaga ugovora - dokaz z zaslišanjem strank - dokazila za izostanek - občutek ogroženosti - načelo ekonomičnosti - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - civilna odgovornost
Civilna odgovornost je strožja od kazenske in če določeno dejanje utemeljuje sklep o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti storilca, iz istega dejanja izvira tudi strožja civilna odgovornost storilca. Pravdno sodišče je torej vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je s protipravnim ravnanjem toženca nastala prepovedana posledica – poseg v tožničino telesno in duševno integriteto, ki ustreza ugotovljenemu kaznivemu dejanju.
Denarna odškodnina za duševne bolečine za vse navedene oblike nepremoženjske škode se priznava le, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja in trajanje bolečin oziroma strahu opravičujejo, da se z denarnim zadoščenjem vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnovesje.
preživninska obveznost - potrebe otroka in zmožnosti staršev - tožba za izpodbijanje priznanja očetovstva
Pritožnik ne sprejema določitve preživnine za A. A., ker ni njegov biološki otrok. Priznava, da je zanjo podpisal očetovstvo, vendar je 16. 10. 2019 na sodišču podal vlogo za izpodbijanje očetovstva. Navedeno ne izpodbija pravilnega zaključka prvostopenjskega sodišča o toženčevi preživninski obveznosti za A. A. Iz izpiska matičnega registra o rojstvu A. A. izhaja, da je toženec njen oče. Toženec ima tako do A. A. preživninsko obveznost, kar je pravilno upoštevalo prvostopenjsko sodišče.
Upoštevajoč namen zahteve za odpravo nepravilnosti, to je preprečitev neposrednega učinka nepravilnega dejanja zaradi nadaljnjega poteka izvršbe, je tudi vsebina zapisnika, ki predstavlja sestavni del rubeža premičnin, bistvena, saj gre za enega izmed obveznih izvršilnih opravil pri opravi izvršbe na premičnine. Zlasti v primeru, kot je konkretni, ko je predmet rubeža oprema brez enoličnega identifikacijskega znaka. Ta je predmet vpisa v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Vpis v register pa se opravi na podlagi sklepa o izvršbi in rubežnega zapisnika. Šele z vpisom v register upnik v takem primeru tudi pridobi zastavno pravico na zarubljenih predmetih. Enolični identifikacijski znak opreme, s katerim se ta vpisuje v register, so oznake prostora, v katerem se nahaja oprema, in sicer: parcelna številka nepremičnine in oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja oprema, kot je vpisana v zemljiškem katastru; identifikacijska številka objekta ali dela objekta, tako kot je vpisana v katastru stavb, če pa se objekt v ta kataster ne vpisuje, drug enolični identifikacijski znak, s katerim se ta objekt vpisuje v uradni evidenci takih objektov ter ulica, hišna številka, kraj in pošta, kjer se nahaja objekt. Poleg tega se mora pri vpisu opreme obvezno navesti tudi vrsta opreme, lahko pa se navedejo tudi leto izdelave, ime proizvajalca, namen njene uporabe, število kosov in vrednost opreme. Ker zapisnik o rubežu z dne 17. 1. 2017 na naslovu Ulica 3a (v rubežnem in cenilnem poročilu Ulica 8) vseh zahtevanih podatkov ne vsebuje (tudi ne zahtevanih podatkov o nepremičnini, v kateri se zarubljena oprema nahaja), ne predstavlja ustrezne podlage za vpis rubeža v register in tako ne ustrezne podlage, ki bi omogočala pridobitev zastavne pravice upnikov na zarubljenih predmetih. Gre torej za nepravilnost, ki onemogoča nadaljnjo opravo izvršbe.
V primeru rubeža na Cesta 71a je bil zapisnik o rubežu dovolj določen glede popisa zarubljenih stvari. V njem je izvršitelj popisal predmete rubeža po vrsti in sicer 1 kom točilni pult s pritiklinami, 1 kom kuhinja, 10 kompletov mize s štirimi stoli in 1 kom zidana peč za peko pic. V povezavi z naslovom, kjer se navedene popisane premičnine nahajajo, in v rubežnem zapisniku navedenimi identifikacijskimi podatki nepremičnine, je izvršitelj zarubljene predmete v zadostni meri enolično identificiral.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029872
KZ-1 člen 257, 257/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - obtožni predlog - preizkus obtožnega akta - ni dokazov - dokazi za utemeljen sum - prisilni privod - zavrženje obtožnega akta
Nepravilno odrejen prisilni privod sam po sebi še ne pomeni nedopustnega ravnanja v smislu kaznivega dejanja iz prvega odstavka 257. člena KZ-1, niti kakšnega drugega uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Vse to pravilno navaja sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 481, 481/1, 482, 482/2, 483, 484. ZVO-1 člen 143, 143/1, 144, 144/1, 144/2. Akt o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (2009) člen 7.
stvarna pristojnost sodišča - krajevna pristojnost sodišča - spor o pristojnosti - gospodarski spor - civilni spor - gospodarski subjekt - subjektivni kriterij za gospodarski spor - javni sklad - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - dogovor o krajevni pristojnosti
Drugi odstavek 482. člena ZPP določa, da pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med osebami iz 481. člena in 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.
V konkretnem postopku ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada in torej ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Tožeča stranka v tem postopku vtožuje terjatev iz naslova kršitve že sklenjene Pogodbe o sofinanciranju z dne 25. 11. 2013. Gre torej za klasično civilno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033186
OZ člen 83, 377, 377/1, 377/2. ZPP člen 190, 190/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o faktoringu - nepravi faktoring - pogodba o odkupu terjatev - regresna zaveza prodajalca - irelevančna teorija - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - procesne obresti - oderuška pogodba - zavrnitev dokaznega predloga - razlaga pogodb - odtujitev terjatve med pravdo
V obravnavani zadevi je bil na podlagi navedenih Pogodb med strankama dogovorjen t. i. nepravi faktoring, pri katerem dobi klient (tožena stranka) takojšnje izplačilo za odstopljeno terjatev, ob morebitnem neplačilu dolžnika odstopljene terjatve pa lahko faktor (tožeča stranka) od klienta zahteva regres. Riziko neplačila dolžnika odstopljene terjatve torej trpi klient.
Ker sta se pravdni stranki s Pogodbo o odkupu terjatev dogovorili, da se zapadlost odkupljenih terjatev podaljša glede na rok v izjavi dolžnika, ki je sestavni del navedene Pogodbe, in ker sta ob njenem podpisu glede na vse zgoraj pojasnjeno nedvomno vedeli za to izjavo in bistven del njene vsebine (t. j. podaljšanje zapadlosti do 17. 4. 2017) ter z njo soglašali, ni moč slediti toženi stranki, da sedaj ta izjava naj ne bi bila del Pogodbe o odkupu terjatev, ker jo je prvič v pisni obliki videla šele v tem postopku.
Prišlo je do odtujitve dela vtoževane terjatve med pravdo, zato se ta lahko na podlagi prvega odstavka 190. člena ZPP nadaljuje in dokonča med istima pravdnima strankama, ne da bi zato morala tožeča stranka prilagoditi tožbeni zahtevek prehodu dela vtoževane terjatve na zavarovalnico. Ker tožeča stranka vztraja pri prvotno postavljenem zahtevku, za odločitev sodišča vprašanja, ki so povezana s samim prehodom terjatve, niso relevantna.
Gre za stvar ekonomske presoje posameznega gospodarskega subjekta, kakšnim rizikom se v civilnopravnem razmerju izpostavi. Nenazadnje je tožena stranka s podpisom zadevnih Pogodb soglašala, da bo tveganja v zvezi s tem nosila sama. V kolikor se posel ni izšel po njenih pričakovanjih oziroma pri presoji ekonomskih tveganj ni bila zadosti skrbna, se sedaj ne more sklicevati na svojo nezadostno izkušenost, še zlasti ne glede na dejstvo, da je s tožečo stranko predhodno že poslovno sodelovala in ji ni bilo neznano, kaj pomeni njena regresna zaveza.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/3. ZPP člen 7, 212.
zavarovanje nedenarnih terjatev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - težko nadomestljiva škoda - neznatna škoda - trditveno in dokazno breme
Čeprav za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve zadošča objektivna nevarnost, mora biti ta dejanska oziroma konkretna. Res je, da na nevarnost lahko kažejo tudi pretekla dolžnikova dejanja ali opustitve in ne le bodoče okoliščine, ki bi utegnile vplivati na realizacijo pričakovanega sodnega varstva.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je trenutek teka zastaranja vezan na zapadlost celotne kreditne obveznosti, pri čemer do vložitve predloga za izvršbo, ki je pretrgal tek zastaranja, zastaralni rok še ni potekel. Razlikovati je treba odstop od pogodbe, ki ga zatrjujeta dolžnika, in povzroči njeno prenehanje, in odpoklic pogodbe, zaradi zamude z izpolnitvijo (kreditne) obveznosti, ki je bil podan v obravnavani zadevi. V slednjem primeru pogodba ostane v veljavi, le zapadlost se spremeni tako, da v celoti (predčasno) zapade celotna kreditna obveznost. Odpoklic kredita je le opcijsko upravičenje, ki ga lahko upnik izkoristi ali pa tudi ne. V obravnavani zadevi ga je upnik uporabil kasneje in ne takoj po prvem opominjanju glede zamude z delom kreditne obveznosti, zato je zapadel kredit šele tedaj in ne prej, od tega trenutka pa je tudi začelo teči zastaranje.
Dolžnika zmotno menita, da so izterjevane oderuške zamudne obresti. Očitek obrestovanja obresti dolžnika zmotno povezujeta s kombiniranjem pogodbene obrestne mere rednih in zamudnih obresti. Pogodbene obresti so tekle od še ne zapadlega dela kredita, zamudne pa od že zapadlega dela, tako so lahko časovno tekle sočasno, le da od druge osnove.
Novejša sodna praksa stoji na stališču, da 143. člen ZD, ki ureja institut ločitve zapuščine, ne določa pogoja prezadolženosti. Zato bi upoštevanje tega pogoja pomenilo nedopustno preširoko razlago te določbe.
Okoliščina, da naj bi bili pri zapustničini nepremičnini vknjiženi hipoteki v korist ločitvenih upnikov, slednjima ne jemlje pravnega interesa za vložitev predloga za ločitev zapuščine.