ZDR-1 člen 126, 128, 147, 148.. ZEPDSV člen 18, 19, 19/1.. KPJS člen 45, 45/1.
nadurno delo - nadure - evidenca - delovni čas
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnica do plačila za opravljene nadure ni upravičena, ker ji niso bile odrejene in ker je bilo delo mogoče opraviti v rednem delovnem času in nadure niso bile potrebne. V sodni praksi je pritožbeno sodišče v podobnih primerih zavzelo drugačno stališče in sicer, da mora delodajalec v primeru, ko delavec z njegovim vedenjem opravlja nadure, opravljene ure delavcu priznati kot nadure ali pa mu, če šteje, da njegova prisotnost na delu ni potrebna, opravljanje dela preko polnega delovnega časa prepovedati. Delodajalec, ki dopušča, da delavec ostaja na delu in opravlja svoje delo po koncu rednega delovnega časa, se ne more sklicevati na to, da ure, ki jih je delavec opravil, ne predstavljajo nadur, ki bi jih moral plačati delavcu, češ da jih je delavec opravljal zato, ker svojega dela ne opravlja učinkovito, zaradi česar nadurno delo ni bilo potrebno, ker bi ga moral opraviti v okviru rednega (polnega) delovnega časa.
odločitev o pravdnih stroških - ugotovitev vrednosti spora
Tožnik je s tožbo zahteval za prvo misijo iz naslova neizkoriščenega tedenskega počitka 3.932,16 EUR odškodnine, za drugo misijo pa 3.457,92 EUR odškodnine, torej skupno vrednost spora je 7.390,08 EUR. Zaradi sklenjene izvensodne poravnave je tožnik delno umaknil tožbo v delu plačila 3.932,16 EUR odškodnine zaradi neizkoriščenega tedenskega počitka za prvo misijo, zaradi izpolnitve tožene stranke. Sodišče prve stopnje je tako pravilno upoštevalo skupno vrednost spora 7.390,08 EUR in pravilno ugotovilo, da je tožnik v glavničnem delu uspel s 94 % (v vrednosti 6.957,84 EUR od vtoževanih 7.390,08 EUR), zato je upoštevajoč ta uspeh skladno z določbo tretjega odstavka 154. in 155. člena ZPP tožniku pravilno odmerilo stroške postopka.
Po določbi drugega stavka 4. točke 1. odst. 129. člena ZUP-a je organ zahtevo med drugim dolžan zavreči tudi tedaj, če je bila pred tem že pravnomočno zavrnjena, pa se dejansko stanje in pravna podlaga ni spremenila. Takšno dejansko procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi. O tožničini zahtevi je bilo v prejšnjih predsodnih postopkih že večkrat pravnomočno odločeno. Nazadnje z odločbo leta 2016 ob uporabi ZPIZ-2, in že tedaj ugotovljeno, da ni pogojev za ponovno priznanje pravice do vdovske pokojnine, saj tožnica ob prenehanju uživanja pokojnine skupaj z otrokom v letu 2002 ni dopolnila minimalne starosti, da bi nastopila čakalno dobo za ponovno pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029471
SPZ člen 2, 92, 99, 210, 211, 213, 226, 233. OZ člen 2, 3, 614.
reivindikacijska tožba - negatorna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - stvarna služnost - osebna služnost - prekarij - priposestvovanje - neprava stvarna služnost - pravni naslov za uporabo nepremičnine - pravni naslov za uporabo tujih nepremičnin - raba tuje stvari - numerus clausus stvarnih pravic - najemna pogodba za nedoločen čas - materialno procesno vodstvo
Samo stvarna pravica je lahko podlaga za trajno, neomejeno, "v neskončnost trajajočo" uporabo tuje stvari.
Stvarna služnost je ustanovljena v korist določene nepremičnine (gospodujoče zemljišče), izvršuje pa se na drugem zemljišču (služeče zemljišče). Vsaka stvarna služnost izhaja iz povezanosti dveh nepremičnin, ta namen pa je v koristi, ki omogoča lažje izvrševanje lastninske oblasti na gospodujoči nepremičnini. Če v pogodbi o "služnostni pravici" sploh ni opredeljeno gospodujoče zemljišče, taka pogodba ne more ustanavljati stvarne služnosti, ampak kvečjemu osebno.
Pogodbo, ki dovoljuje drugi stranki postavitev križa na zemljišču prve stranke, brez ustanovitve stvarne pravice ali opredelitve trajanja uporabe tuje stvari, je mogoče opredeliti kot prekarij.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico na poslovnem deležu družbenika - insolventnost družbe - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Začetek stečajnega postopka ima pravne posledice na postopek izvršbe in zavarovanja zgolj v primeru, ko je bil stečajni postopek začet proti insolventnemu dolžniku, to je dolžniku samemu, ne pa tudi v primeru, ko je začet stečajni postopek nad družbo, v kateri ima dolžnik le svoj poslovni delež. Obravnavani postopek zavarovanja se ne nanaša na premoženje družb, v katerih ima dolžnik poslovni delež, zato predmetni postopek tudi ne vpliva na obseg stečajne mase v stečajnem postopku zoper družbo S. d.o.o., v stečaju in njegovo vodenje tudi ni odvisno od odločitve organov stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029627
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 337, 337/1.
verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - izdatki zaradi preživljanja otroka - prispevek staršev - prihodki - materialne zmožnosti staršev - skupno premoženje bivših zakoncev - nastanek skupnega premoženja - odsotnost trditev - pritožbena novota - neupoštevne navedbe
V zakonu ustvarjeno premoženje predstavlja skupno premoženje zakoncev, a gre za izpodbojno domnevo, ki jo eden ali drug zakonec lahko izpodbijata s trditvami, da gre za posebno premoženje, oziroma da skupno premoženje ni nastalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00029400
ZVPot člen 37, 37/1, 37/1-4, 37/2, 37c. OZ člen 336, 346, 468, 480, 480/1.
skrita napaka - jamčevalni zahtevek - rok za uveljavitev jamčevalnega zahtevka - obvestitev prodajalca o napaki - prodajalčeva prevara - odprava napak - odgovornost za napake - pravice kupca - petletni zastaralni rok
Zakon ne določa izrecno, v kakšnem roku je, kadar je izkazana prevara prodajalca po prvem odstavku 480. člena OZ, mogoče vložiti tožbo. Pritožbeno sodišče sodi, da je treba v takem primeru uporabiti splošni zastaralni rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00030738
ZFPPIPP-UPB8 člen 330, 341.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - denarna odškodnina - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - ugotavljanje pogodbene volje strank
Pri prodaji sporne nepremičnine ni šlo za navadno kupoprodajno pogodbo med dvema strankama, temveč za kupoprodajno pogodbo na podlagi javne dražbe v okviru stečajnega postopka. S tem so povezane tudi posebnosti pri ugotavljanju volje strank glede predmeta kupoprodajne pogodbe. Volja prodajalca ni volja stečajnega upravitelja, temveč se volja oblikuje v z zakonom določenem postopku, navzven pa je razvidna iz sklepov stečajnega sodišča.
ZPP člen 11, 11/1, 214, 214/2, 215, 286, 286/3, 286/4, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4, 59, 59/4, 82, 82/1, 287, 287/1, 287/2, 301, 301/2. ZPSPP člen 12, 12/2, 14, 15, 16, 16/1, 16/2.
najemna pogodba za poslovne prostore - plačilo najemnine - trditveno in dokazno breme - dokazi - dopustnost - prekluzija - dokazna ocena - razlaga pogodb - predpisana obličnost - obličnost spremembe pogodbe - ustna sprememba pisne najemne pogodbe - vrstni red poplačila - dolžnikova izjava o vračunavanju
ZPP v nobeni določbi ne predvideva naknadnega predlaganja dokazov, ki naj izpodbijejo za stranko neugodni dokaz, kot dopustnega neodvisno od drugih določb ZPP o dopustnosti po prvem naroku za glavno obravnavo predloženih dokazov.
Zgolj dokazni uspeh nasprotne stranke sam za sebe, neodvisno od drugih okoliščin, še ne pomeni, da stranka brez krivde dokaza ni mogla predlagati prej.
S sklicevanjem na iz konteksta iztrgane dele izpovedb, ki se poleg tega tudi ne skladajo z listinskimi dokazi, tožeča stranka drugačne dokazne ocene ne more doseči.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/6. ZPP člen 343, 343/4.
stiki z obema staršema - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - način izvrševanja stikov - stiki prek pisem - začasna ureditev stikov - odtujevanje otroka - mnenje izvedenca - največja korist otroka - Center za socialno delo (CSD) - strokovna pomoč - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Glede na celotno dogajanje med udeležencema v zvezi z njunima otrokoma v zadnjem letu pred zaključkom postopka je sodišče prve stopnje prehitro sprostilo stike med D. in očetom (predlagateljem). Z ozirom na predlagateljev dolgoleten sovražen odnos do nasprotne udeleženke, ki D. močno obremenjuje, v povezavi z očetovim ravnanjem v smeri odtujevanja D. od matere, je potrebna večja postopnost pri ureditvi stikov. Tudi v določenem prehodnem obdobju po spremembi prejšnje odločbe o stikih z novo odločbo je treba stike med predlagateljem in D. izvajati ob strokovni pomoči delavcev centra za socialno delo v pomenu šestega odstavka 106. člena ZZZDR, da bodo lahko stiki res v največjo korist D.
Ker je z odločitvijo pritožbenega sodišča sklep o glavni stvari postal pravnomočen in je začasna odredba s tem prenehala veljati, predlagatelj nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper začasno odredbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00030164
URS člen 69. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
dejanska razlastitev - opustitev izvedbe razlastitvenega postopka - protipravno ravnanje - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - pogodba namesto razlastitve - odmena zaradi nemožnosti uporabe - obresti - odškodninska terjatev - premoženjska škoda - odvzem lastninske pravice - javna korist - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje odškodninskega zahtevka - objektivni in subjektivni zastaralni rok
V skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni opustitev postopka razlastitve oziroma njegovega dokončanja (tudi s poskusom sklenitve poravnave oziroma pogodbe namesto razlastitve) protipravno ravnanje, odškodninsko odgovornost razlastitvenega upravičenca pa je potrebno presojati po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti po OZ.
V primeru dejanske razlastitve razlastitvenemu zavezancu pripadajo poleg odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, tudi obresti od dejanskega odvzema do plačila odškodnine, kot odmena zaradi nezmožnosti uporabe.
Odškodnino po 69. členu Ustave je treba razločevati od pojma odškodnine po splošnih določbah odškodninskega prava. Odškodninski zahtevek zastara, pri čemer trajajoč položaj neuvedbe razlastitvenega postopka ne odlaga trenutka začetka teka zastaralnega roka odškodninske terjatve. Zastaranje odškodninske terjatve začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera smel terjati izpolnitev obveznosti – ko je ob običajni vestnosti imel možnost izvedeti za povzročitelja škode in za škodo. V zvezi s tem vprašanjem se pritožbeno sodišče strinja s stališčem toženke, da je zastaranje pričelo teči z dnem 13. 5. 2008, ko je bila narejena dokončna geodetska izmera zemljišč potrebnih za ureditev rekonstrukcije glavne ceste ... in s tem znana točna površina odvzetih zemljišč in s tem (dodatna) škoda. Kdo je povzročitelj škode pa je bilo pravnemu predniku tožnice tudi znano. Pravni prednik tožnice je tako že v letu 2008 razpolagal z vsemi elementi potrebnimi za sestavo (kateregakoli od) odškodninskih zahtevkov, kot so se v podobnih primerih izoblikovali v sodni praksi.
edicijska dolžnost stranke - dokazovanje z izvedencem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - pripombe na izvedensko mnenje - pomanjkanje razlogov - možnost obravnavanja pred sodiščem - sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z napotki pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu I Cpg 46/2017 z dne 20.12.20171, da naj toženi stranki naloži predložitev mesečnih in letnih obračunov dejansko prodane električne energije za celotno vtoževano obdobje, ki že vse od spremembe tožbe z dne 11.7.2016 dalje obsega čas od vključno junija 2012 do vključno marca 2016, pač pa je toženi stranki s sklepom z dne 8.3.2018 naložilo predložitev mesečnih in letnih obračunov o dejansko prodani električni energiji le za čas od junija 2012 do vključno januarja 2015, pri čemer je spremembo tožbe očitno dopustilo in odločalo o celotnem vtoževanem obdobju ter tudi izvedencu ekonomske stroke naložilo, da izdela mnenje za celotno vtoževano obdobje. Tožeči stranki je tako onemogočilo, da poda relevantne navedbe glede nadomestila za obdobje od februarja 2015 do marca 2016 ter da se izjavi o toženkinih obračunih z dokazili za navedeno obdobje, ki jih je izvedenec pridobil od tožene stranke in jih ni v spisu. Izvedensko mnenje pa se tudi glede preostalega vtoževanega obdobja opira na nekatere listine pridobljene od tožene stranke, ki jih ni v spisu in glede katerih tožeča stranka ni imela možnosti seznanitve z njimi. Vse navedeno, kar v pritožbi izpostavlja tudi tožeča stranka, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje kljub povzemanju ugotovitev izvedenca ekonomske stroke njegovemu izračunu nadomestila ni sledilo, pri čemer jasnih in razumljivih razlogov za to ni navedlo. Izpodbijane sodbe zato v tem delu ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izvedenec ni ugotovil, da vtoževanega nadomestila ne bi bilo mogoče izračunati in je pojasnil logičen oziroma dejanski pomen likvidnosti od prodane električne energije, pri čemer pravdni stranki nista podali navedb v smeri, da takšna opredelitev osnove za izračun nadomestila že na načelni ravni ne bi ustrezala njunemu dogovoru. V kolikor je sodišče prve stopnje menilo, da je izvedensko mnenje nejasno, dvomljivo, protislovno ali pomanjkljivo, ima za takšne primere na voljo možnosti iz prvega odstavka 252. člena ter drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP. Prav tako pa se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do pripomb pravdnih strank na izvedensko mnenje oziroma predlogov za njegovo dopolnitev, s čimer je ponovno storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tako brez utemeljitve opustilo dokazovanje z izvedencem in se glede višine vtoževanega nadomestila oprlo zgolj na okvirni letni izračun nadomestila iz Priloge 1 k Pogodbi ter na tak način pravdnima strankama onemogočilo dokazovanje dejanske višine zadevnega nadomestila v skladu s točko 08.01 Pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00029642
ZGD-1 člen 50, 52, 52/3, 512, 512/1, 512/2, 513. ZNP-1 člen 25, 42. ZPP člen 339, 339/2-8.
nepravdni postopek - pravica družbenika do informacije in vpogleda - molk organa - določnost zahtevka - kontradiktornost postopka - pravica do izjave - vzporedni izvensodni in sodni postopek
513. člena ZGD-1 ne preprečuje situacije, da vzporedno tečeta oba postopka, izvensodni in sodni.
V konkretnem primeru do odklonitve ni prišlo, temveč je šlo za molk poslovodstva, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Tudi zato sodišče prve stopnje ne bi smelo predloga zavrniti iz razloga, ker ni bilo podanega predhodnega dvostopenjskega odločanja, saj je to mogoče le, če je šlo za odklonitev njegove zahteve, družbeniki pa nato o tej odklonitvi dokončno odločajo.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da bi bilo v nasprotju s smislom in namenom pravice do informacije in vpogleda, ki je korporacijska pravica družbenika, če bi moral družbenik predmet te pravice natančno določiti. Res pa je, da sta pravna teorija in sodna praksa že zavzeli stališče, da predlog ni utemeljen, če predlagatelj zahteva izročitev fotokopij dokumentov, za razliko od zahteve, da se mu omogoči fotokopiranje dokumentov.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo svoje odločitve opreti na vlogo nasprotne udeleženke, o kateri se predlagatelj ni imel možnosti predhodno izjasniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029712
ZFPPIPP člen 269, 271, 271/1, 271/1-2, 271/2, 302, 391, 391/1-1, 391/1-2. ZPP člen 212. ZGD-1 člen 527. SPZ člen 142.
osebni stečaj - notarski zapis - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe - register neposestnih zastavnih pravic - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - izpodbojna pravna dejanja - obdobje izpodbojnosti - dokazi in izvajanje dokazov - povezane družbe
Določba 302. člena ZFPPIPP ureja prerekanje terjatev, ki temeljijo na izvršilnem naslovu. Če je prerekana upnikova terjatev iz prvega odstavka tega člena, mora tisti, ki je prerekal terjatev, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve. Tožbo iz drugega odstavka tega člena mora tisti, ki je prerekal terjatev, vložiti proti upniku, katerega terjatev je prerekal.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, da sta pravdni stranki bili v času pet let pred začetkom stečaja v zunajzakonski skupnosti in da je bilo izpodbojno dejanje (notarski zapis o izvršljivosti in hipoteki terjatve z dne 12. 1. 2017) storjeno v tem času (slabe tri mesece pred začetkom stečaja nad tožnico).
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - načelo formalne legalitete - nedenarna obveznost - predlog za odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe - dom dolžnika - pravica do primernega stanovanja - tehtanje pravic
Glede ugovora je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo o njem že pravnomočno odločeno, in sicer se je s sklepom z dne 17. 9. 2018 štel za umaknjenega, glede vložene tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe pa je ugotovilo, da je bila vložena že pred začetkom tega izvršilnega postopka, zaradi česar niso izpolnjeni zakonski pogoji za njeno dovoljenost po 59. členu ZIZ, tudi sicer pa je v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa Okrajno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku P 620/2018 s sklepom z dne 18. 9. 2018 tožbo dolžnice že zavrglo.
V konkretnem primeru ne gre za izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve, zato dolžničinega predloga za odlog izvršbe ni mogoče presojati po določbah četrtega do šestega odstavka 71. člena ZIZ, ki urejajo odlog izvršbe na nepremičnino, ki je dolžnikov dom.
Res je v 78. členu Ustave RS zapisano, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje, vendar pa to še ne pomeni, da je dolžničina pravica do stanovanja absolutna. Treba jo je namreč pretehtati tudi v razmerju s pravicami upnika, ob tem pa upoštevati, da upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, kar pomeni, da je bila njegova terjatev ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki nadomestnega premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - izgubljena korist - uporaba denacionalizirane nepremičnine - delni umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe
Zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen ne predstavlja običajnega (klasičnega) obogatitvenega zahtevka, zaradi česar (zavezančeva) korist ni pogoj za njegov obstoj oziroma ni merilo za višino nadomestila (izgubljene koristi), ki gre upravičencu. Omenjena terjatev predstavlja po svoji vsebini nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Posledično je potrebno izhajati izključno iz položaja upravičencev in je nepomembno, ali je zavezanec z uporabo podržavljenih nepremičnin (lahko) pridobila določeno korist ali ne.
Višje odškodnine sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo. Pravilno je, ker je šlo pri laceraciji veznice desnega očesa za površinsko poškodbo, ki ne pusti trajnih posledic, ugotovilo, da tožnik ni utrpel (trajnega) zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zaradi česar do odškodnine za nepremoženjsko škodo za duševne bolečine iz tega naslova ni upravičen, enako velja za skaženost. Začasna sprememba zunanjega videza ne more predstavljati skaženosti (kvečjemu nevšečnost med zdravljenjem), prav tako je ne more predstavljati pri tožniku ugotovljena minimalna sled zašitja rane v temporalnem delu veznice.
izgubljeni dobiček - pogodbena odškodninska odgovornost - zastaranje - vedenje o škodi in povzročitelju
Gre za kontinuirano nastajajočo škodo (izgubljeni dobiček v višini mesečne tržne najemnine), katere zastaranje začne teči, ko takšna škoda začne nastajati oziroma ko oškodovanec izve za njen nastanek in povzročitelja, pri čemer pritožba zaključkov sodišča prve stopnje glede zavedanja tožnice v letu 2009 o škodi in o povzročitelju ne izpodbija. V skladu s prvim in drugim odstavkom 352. člena OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v petih letih, odkar je škoda nastala. Navedenega ne more spremeniti zatrjevanje, da toženka kontinuirano (protipravno) ne prepusti posesti, in pavšalno navajanje, da se je škoda eksponentno povečevala.
predlog za taksno oprostitev - premoženjsko stanje prosilca - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - vpogled v drug spis - blokada sredstev na računu - minimalna plača
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo višino toženkinih dohodkov in drugih prejemkov ter siceršnje premoženjsko stanje, pri odločitvi pa ni upoštevalo trditve, da v zvezi s sklepom pristojnega sodišča lahko razpolaga zgolj s 76 % minimalne plače, ker k predlogu sklepa ni predložila, niti ni navedla, do kdaj naj bi imela sredstva blokirana.
Glede na vsebino določbe šestega odstavka 12.a člena ZST-1 ni bilo ovire, da sodišče prve stopnje samo vpogleda tudi v navedeni sklep (svojega sodišča), saj zatrjevana omejitev (razpolaganje zgolj s 76 % minimalne plače) nedvomno vpliva na ugotovitev premoženjskega stanja toženke. Tudi, če je sodišče prve stopnje menilo, da toženka ni posredovala vseh podatkov o svojih dohodkih, bi moralo ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in toženko pozvati na dopolnitev (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP).