plačilo uporabnine - prenehanje najemne pogodbe - izročitev poslovnega prostora - izročitev ključev - dejanska oblast
Vse dokler je namreč toženka imela izvod ključev poslovnega prostora je imela tudi dejansko oblast nad tem prostorom v smislu, da je oz. bi lahko vanj kadarkoli vstopila in z njim ravnala kot posestnica, imela pa bi celo možnost tožnike izključiti od izvrševanja njihove posesti.
ZFPPIPP člen 348, 348-2, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 375, 375/2, 375/2-4, 375/3, 375/3-2, 376. ZGD-1 člen 7, 8. ZPFOLERD člen 3, 4. OZ člen 1012, 1012/1.
končno poročilo stečajnega upravitelja - sklep o končanju stečajnega postopka - odgovornost za obveznosti - spregled pravne osebnosti - posebna pravila o stečajni masi - poroštvo
Če ima posamezni upnik do družbenika (občine) samostojno terjatev na pogodbenem (na primer prvi odstavek 1012. člena OZ) ali zakonskem temelju, bo to lahko uveljavljal v morebitnem pravdnem postopku, v katerem bo zoper občino uveljavljal terjatev na samostojni podlagi. Ne more pa to vplivati na končanje tega stečajnega postopka.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - predmet zavarovanja - dodatna oprema vozila
S homologacijo je bila zgolj odobrena predelava vozila v smislu tehnične ustreznosti in varnosti, v zvezi z zavarovalno pogodbo pa gre še zmeraj za dodatno vgrajene aerodinamične in druge dodatke k serijsko izdelanemu vozilu, ki morajo biti v zavarovalni polici navedeni oziroma pisno dogovorjeni, premija zanje pa dodatno plačana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00034651
ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/11, 392, 392/1. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 54, 20, 20/2.
kaznivo dejanje pranja denarja - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - oprostilna sodba - pritožba državnega tožilca - izločitev postopka - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - izostala dokazna ocena izpovedi priče - poslovanje z off-shore družbami - finančna piramida - združitev kazenskih postopkov - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pritožba utemeljeno uveljavlja še, ko navaja, da je ta kršitev podana, ker se sodišče prve stopnje pri presoji, ali je obdolženki utemeljeno očitana storitev kaznivega dejanja pranja denarja, ni opredelilo do okoliščine, ali ji je mogoče očitati, da bi morala in mogla vedeti, da je bil denar pridobljen s kaznivim dejanjem, torej ali ji je mogoče očitati storitev navedenega kaznivega dejanja iz petega v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 245. člena KZ-1.17. Ker gre za obsežno zadevo, ki obsega presojo obširne kriminalne dejavnosti, kazniva dejanja pa naj bi obdolžena M.V. in D.I. storila v sostorilstvu z M.P. in U.Š., že sam očitek njihovega med seboj povezanega ravnanja, opisanega v obtožbi, in presoja dejanskega stanja, terjata vsaj obravnavo obdolžene M.V. in D.I. v enotnem postopku, če že M.P. in U.Š. organom pregona nista dosegljiva. Sodišče prve stopnje bo zato pred ponovnim sojenjem postopek zoper obdolženo M.V. in obdolženega D.I. združilo ter v zadevi ponovno razsodilo in odpravilo kršitve, ki so bile ugotovljene v obeh pritožbenih postopkih in so terjale razveljavitev prvostopenjskih sodb.
OZ člen 168, 179, 182. ZPrCP člen 45, 45/1. ZPP člen 286.
denarna odškodnina - prometna nesreča - vzdrževanje ceste - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - hitrost vožnje - opustitev dolžne profesionalne skrbnosti - spolzko cestišče
Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožnik na odseku, kjer je prišlo do prometne nesreče, vozil z manjšo hitrostjo od predpisane, in da je imel cestni ustroj v kritičnem ovinku neobičajno nizek koeficient trenja za mokro asfaltno površino, okoli 0,3, ki je enak koeficientu trenja vlažnega snega. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v danih razmerah, ob sicer lepem vremenu brez padavin, nezasneženem in nepoledenelem vozišču, takšne drsnosti vozišča v ovinku tožnik ni mogel pričakovati. K pričakovanosti takšnega vozišča tožnika ne more zavezovati niti prometni znak "spolzko vozišče", na katerega se sklicujeta pritožbi in tudi prisotnost le-tega pred krajem dogodka, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja odločilnega dejstva v zvezi z oceno o pričakovanosti ovire, na kakršno je tožnik pri vožnji po glavni cesti II. reda naletel. Izvedenec namreč ugotavlja torni koeficient okoli 0,3, ki velja za vlažen sneg, medtem ko je tožnik v danih razmerah sicer bil dolžan pričakovati tudi vlago na vozišču, a je torni koeficient vlažnega zglajenega asfalta po navedbi izvedenca višji, 0,55. Tožnik je hitrost vožnje vozila tudi prilagodil prometnemu znaku za omejitev hitrosti in vozil s hitrostjo manjšo od dovoljene, ki pa vseeno ni bila dovolj nizka, da bi sporni del vozišča uspel varno prevoziti, saj tako ekstremne drsnosti vozišča v danih razmerah ni mogel pričakovati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030544
KZ-1 člen 65, 65/3, 65/3-6, 65/3-7, 134a, 134a/1, 135, 135/1, 143, 143/6. ZKP člen 359, 364, 371, 371/1, 371/1-11.
zalezovanje - grožnja - zloraba osebnih podatkov - opis kaznivega dejanja - kazenska sankcija - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - vezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - prosta presoja dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih
Če v sodbenem izreku in tudi v obrazložitvi sodbe ni naveden pravni predpis za sprejeto odločitev (varstveno nadzorstvo v pogoji obsodbi), je podana kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP (člen 364 v zvezi s členom 359 ZKP).
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00031126
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
kolektivni delovni spor - začasna odredba - dogovor o zagotavljanju materialnih pogojev za sindikalno delo
Predlagatelj in nasprotni udeleženec sta kot pogoj za odpoved pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata določila, da mora stranka podati pisno odpoved pogodbe s šestmesečnim odpovednim rokom in da mora stranka, ki pogodbo odpove, pripraviti predlog nove pogodbe in jo posredovati v pregled drugi pogodbeni stranki. Predlagatelj je potrdil, da je nasprotni udeleženec večkrat pripravil predlog nove pogodbe in jo posredoval predlagatelju, ki pa se s predlogom ni strinjal, zato se z nasprotnim udeležencem o končni vsebini pogodbe nista mogla dogovoriti. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da glede na razpoložljivo spisovno dokumentacijo v tej fazi postopka, ko je vložen le predlog predlagatelja in predlog za izdajo začasne odredbe, ni mogoče s stopnjo verjetnosti ugotoviti, da bi bila odpoved pogodbe nezakonita.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska zasedenost - posebne okoliščine - strokovna usposobljenost - prostorske in strokovne zmožnosti zavoda - zdravstveno stanje stranke v postopku - varstveni ukrep - razlogi za razvrstitev v posebej varovani oddelek - shizofrenija - uživalec prepovedanih drog - neskladje zakona z ustavo
Želje osebe, ki se jo namešča v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, so le ena od okoliščin, ki se upošteva pri odločitvi o namestitvi. Treba je upoštevati posebne okoliščine in mnenje zavoda, kamor naj se oseba namesti (79. člen ZDZdr). Za kakšne storitve institucionalnega varstva je posamezen zavod usposobljen, je pomembnejše od želje obravnavane osebe, zato bi se moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo, v kateri zavod bo namestilo nasprotnega udeleženca, prepričati glede zmožnosti zavoda za izvajanje nasprotnemu udeležencu potrebnih storitev. Da nasprotni udeleženec namestitev v SVZ C. odklanja in da je zavod že dvakrat zapustil, v okoliščinah konkretnega primera ne more biti odločilno. Pomembneje je, da se najde za nasprotnega udeleženca taka namestitev, ki bo zagotavljala njegovemu stanju ustrezno institucionalno obravnavo.
Odreditev ukrepa, s katerim se osebi z duševno motnjo omejuje osebna svoboda, mora zasledovati varstveni in terapevtski cilj. Namestitev nasprotnega udeleženca mora biti ustrezna za izvrševanje ukrepa za zagotavljanje obeh ciljev.
Naloga sodišča je torej, da glede na okoliščine vsakega konkretnega primera presodi, kam naj namesti v postopku obravnavano osebo. Naloga izvršilne veje oblasti pa je, da zagotovi možnosti za izvajanje sprejetih zakonov. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da nasprotni udeleženec glede na svoje zdravstveno stanje nujno potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju, zato mora biti nameščen v ustrezno institucionalno okolje. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-477/18 z dne 23. 5. 2019 ugotovilo neskladje ZDZdr z Ustavo, ker zakonodajalec ukrepa namestitve v varovani oddelek SVZ očitno ni zasnoval tako, da bi sodiščem omogočil izbiro ustanove, ki je ustrezna z vidika zagotavljanja varnosti in uresničevanja terapevtskega cilja ukrepa v izvršitveni fazi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00032815
ZP-1 člen 202.e, 202.e/5.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da so določbe 202. a in 202. d člena ZP-1 neustavne, saj ob upoštevanju petega odstavka 202. e člena ZP-1 najdaljša preizkusna doba dejansko ne znaša 2 leti, temveč 3 leta, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da temu ni tako. Preizkusna doba je namreč obdobje, v katerem lahko pride do preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že zaradi prekrška, za katerega so storilcu izrečene najmanj 3 kazenske točke, medtem ko lahko do preklica odložitve zaradi storitve prekrška oz. prekrškov, storjenih v času od izteka preizkusne dobe do pravnomočnosti dokončne odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pride le v primeru, če storilec (bodisi z enim, bodisi z večimi prekrški) ponovno doseže število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja 18 kazenskih točk.
izvršba na premičnine - prodaja zarubljene premičnine - vrednost premičnin - ugotavljanje vrednosti - ocena vrednosti - cenitev izvršitelja - cenilni zapisnik - višina kupnine - poplačilo upnika - poplačilo upnika v premičninski izvršbi - smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnino - poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine - ugotovljena vrednost nepremičnine
Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je izvršiteljica dolžničino zarubljeno vozilo Seat Ibiza ponovno ocenila, kar je sodišču pojasnil že v vlogi z dne 17. 5. 2019 in 11. 6. 2019, posledično pa je napačno zaključilo, da je vozilo kupil za manj, kot je znašala njegova ugotovljena vrednost.
spor majhne vrednosti - neplačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - stroški postopka - ustavitev postopka - sklenitev sodne poravnave - res transacta
Sodišče prve stopnje je z drugim odstavkom izreka izpodbijanega sklepa tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti stroške, ki jih je tožena stranka priglasila v ugovoru zoper sklep o izvršbi, vloženem v izvršilnem postopku. Vprašanje povrnitve teh stroškov pa sta pravdni stranki že pred tem rešili s sklenitvijo omenjene sodne poravnave. Ker je sodišče prve stopnje o teh stroških ponovno odločilo, je kršilo 308. člen ZPP.
gradbena pogodba - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - zadržanje dela plačila - ugovor znižanja plačila - konkretizacija zahtevka - sklepčnost ugovora na znižanje plačila
Ugovor znižanja plačila je povsem samostojen zahtevek, ki ga mora stranka konkretizirati in utemeljiti in predvsem jasno uveljaviti. Ugovor znižanja plačila ni samo obrambno sredstvo, s katerim se tožena stranka kot naročnik brani zoper zahtevek izvajalca po plačilu, pač pa z njim naročnik aktivno uveljavlja svojo oblikovalno pravico, da naj se vrednost dela zaradi napake zniža za določen znesek. Tako kot mora tožeča stranka pojasniti višino svoje terjatve, mora tožena stranka pojasniti, zakaj šteje, da je vrednost izvršenega dela zaradi napak za natanko 1.500,00 EUR nižja v primerjavi z vrednostjo izvršenega dela brez napake, ter na kakšni podlagi in ob upoštevanju česa je prišla do tega zneska.
poenostavljena prisilna poravnava - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - terjatve na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - nadaljevanje izvršilnega postopka
Za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje, oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od (navadne) prisilne poravnave.
V skupnem znesku terjatev upnika v posodobljenem seznamu terjatev morajo biti vsebovane tako vse njegove glavne kot tudi vse njegove stranske terjatve (stroški postopka, obresti), za katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. ZSICT člen 45, 45/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4, 15.
stroški postopka o prekršku - nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca - parkirnina - stroški odvetniških storitev
Namen priznavanja pravice do povračila materialnih stroškov v tem, da izvedenec ni materialno prikrajšan zaradi prihoda na sodišče zaradi podajanja ustnega podajanja izvedenskega mnenja, ker je moral iz lastnega žepa nekaj plačati za to, da je lahko prišel na sodišče in podal ustno mnenje. Zato je v celoti pritrditi sodišču prve stopnje, da izvedenec ni upravičen do povračila 0,90 EUR za plačilo parkirnine, ker tudi sam navaja, da je dejansko niti ni plačal, strošek s plačevanjem letne dovolilnice za parkiranje v II. coni pa ni mogoče pripisati posamezni zadevi, saj je očitno, da to dovolilnico izvedenec uporablja neomejeno.
Do povračila stroškov zastopanja po odvetniku bi izvedenec bil upravičen le v primeru, če bi ga tudi dejansko zastopal odvetnik in bi mu dejansko nastali stroški (izdatki) v zvezi s plačilom storitev zastopanja odvetniku. Če izvedenec za varstvo svojih pravic skrbi sam, in v tem smislu ″sam opravlja delo odvetnika″, ne more biti upravičen do ″plačila″ za vloge, ki jih je sam sestavil, saj v tem primeru ni materialno prikrajšan za sredstva, ki jih je moral plačati nekomu za sestavo vloge. Tako izvedenec poleg tega, da s pritožbo niti ni uspel, nikakor ne more biti upravičen do povračila stroškov po Odvetniški tarifi za pritožbo, ki jo je sestavil sam.
ustavitev izvršbe - nadaljevanje izvršilnega postopka - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - konec izvršilnega postopka
Tako teorija, kot tudi sodna praksa ločita ustavitev izvršbe in ustavitev oziroma konec postopka. Postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje uspešen konec faze oprave izvršbe. Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka. Po pojasnjenem so bili izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe, ne pa tudi za ustavitev postopka.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00031251
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42/1, 42/1-2.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
invalidska pokojnina - zavrženje zahteve
Ker se v obravnavani zadevi dejansko stanje niti pravna podlaga od pravnomočne zavrnitve istovrstne invalidske dajatve nista spremenila, je bilo v obravnavanem predsodnem upravnem postopku mogoče zahtevo zakonito le zavreči.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1396, 396/1.. ZPP člen 247.
invalidnost - III. kategorija invalidnosti - I. kategorija invalidnosti
Po 1. odstavku 396. člena ZPIZ-2 uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti) po ZPIZ-1 obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona. Pravice po ZPIZ-2 lahko na podlagi 3. odstavka 396. člena ZPIZ-2 pridobijo le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti. Pomeni, da bi se tožniku invalidu III. kategorije po ZPIZ-1, pravice po ZPIZ-2 lahko priznale, če bi prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi predstavljalo poslabšanje že ugotovljene III. kategorije ali novo invalidnost v smislu II. ali uveljavljane I. kategorije. V I. kategorijo invalidnosti se skladno s 1. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030550
ZKP člen 129.a, 129.a/1, 402, 402/3.
delo v splošno korist - olajševalne okoliščine - predkaznovanost - generalna prevencija - specialna prevencija
Prvostopno sodišče je presojalo tako objektivne kot subjektivne okoliščine in utemeljeno ni moglo mimo obsojenčeve predkaznovanosti za vrsto kaznivih dejanj, pri čemer je pravilno zaključilo, da predlagani alternativni način izvršitve zaporne kazni pri obsojencu ne bi bil niti pravičen niti smotrn.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030068
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 374, 374/4, 391, 394, 394/1.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - direktni naklep - premoženjskopravni zahtevek
Preslepitveni namen ni sestavni del zakonskega opisa kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 in ga potemtakem ni treba posebej konkretizirati. Ključna je preslepitev kot učinek obdolženčevega ravnanja, ki ga pri tem dejanju določata oškodovancu zamolčana (neznana) storilčeva zavest, da obveznost ne bo izpolnjena.