tožba za izterjavo prenesene terjatve - sklep o rubežu terjatve - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - dokazovanje plačila - obvestitev prevzemnika
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je tožena stranka sklep o rubežu terjatev, ki jih je imela do nje družba M. d. o. o., prejela dne 8. 1. 2017 in je tako vedela, da obveznosti iz najemne pogodbe z dne 1. 9. 2016 od tega dne dalje ne sme več poravnavati M. d. o. o., ampak jih mora poravnati tožeči stranki, saj je to jasno izhajalo iz sklepa o rubežu.
Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da tožena stranka ni trdila, da najemna pogodba z dne 1. 9. 2016 ne bi več veljala oziroma da v obdobju, na katerega se nanašajo vtoževane najemnine, teh iz kateregakoli drugega razloga ne bi bila dolžna plačevati. Prav tako ni ugovarjala višini tožbenega zahtevka, kot je to ugotovilo že sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030001
OZ člen 419. ZPP člen 188.
identifikacija zahtevka - umik tožbe - zahtevek za plačilo obresti - podatki o prometu na transakcijskem računu - odstop terjatev - obvestitev dolžnika - aktivna legitimacija
Z odstopom terjatve in obvestilom tožene stranke je tožeča stranka izgubila upravičenje do izterjave terjatve, ker je to upravičenje z odstopom terjatve prenesla na prevzemnika terjatve, tj. na družbo N. d. o. o.
Podaljšanje pripora je utemeljeno tudi v luči kriterijev iz 20. člena Ustave Republike Slovenije. S svojim početjem obdolženec pomeni, predvsem upoštevaje izsledke izvedenca psihiatrične stroke, hudo potencialno nevarnost za telesno integriteto oškodovanke J. R., glede na to, kar je povedal kot priča zaslišani J. R. pa tudi za druge ljudi, živeče v njegovi okolici.
tožba za zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - potrebe otroka - materialne zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - tečaj - stroški tečaja tujega jezika
Glede na ugotovljene preživninske zmožnosti staršev je pritrditi pritožnici, da ji je sodišče prve stopnje neutemeljeno odtegnilo stroške za jezikovni tečaj v Angliji. Ti sicer niso nujni, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, gre pa vsekakor za koristno izrabo prostega časa predvsem glede na to, da ima tožnica pri tem predmetu v šoli težave.
Sodna praksa je zavzela stališče, da je treba sodno takso za pritožbo plačati tedaj, ko nastane taksna obveznost, v primeru pravnih sredstev je to takrat, ko je pravno sredstvo vloženo, zato mora pritožnik pritožbene stroške zahtevati v pritožbi.
vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - nepristojno sodišče - stvarna pristojnost - umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških
Pritožnik se v zvezi s prav(iln)o vrednostjo spora (oziroma uporabo tretjega odstavka 44. člena ZPP) ne more sklicevati na ugovore, ki so jih v zvezi s tem podali toženci. Sam je bil namreč upravičen (in hkrati dolžan) določiti vrednost spornega predmeta, prav tako pa ga je imel možnost tudi korigirati (če je menil, da tožena stranka temu upravičeno ugovarja). Tega ne le, da ni storil, ampak je v vlogi z dne 7. 10. 2013 izrecno navedel, da je vrednost spornega predmeta pravilno navedena.
O vlaganjih, ki jih je s takim dokaznim predlogom tožena stranka skušala dokazati, je že odločeno s pravnomočno sodbo. Pravnomočna sodba zavezuje tiste, na katere se nanaša in izključuje možnost ponovnega obravnavanja iste zadeve. Zato je odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga z zaslišanjem tožene stranke pravilna že iz razloga, da je dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev, dovolj pojasnjeno že na podlagi drugih izvedenih dokazov, neodvisno od konkretiziranosti dokaznega predloga z zaslišanjem tožene stranke. Sodišče prve stopnje se v ugotavljanje vlaganj, kot že pojasnjeno, ni moglo in ni smelo več spuščati, saj gre za pravnomočno razsojeno stvar (res iudicata).
ZKolT člen 7, 7/2, 10, 10/2, 10/2-2, 27, 27/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kolektivna tožba - seznanitev s tožbo - prekinitev postopka - pravica do izjave
Podlaga za prekinitev postopka, ki teče na podlagi samostojne tožbe, je ugotovitev, da gre za isti primer množičnega oškodovanja, ki bo sicer predmet obravnave v postopku na podlagi vložene kolektivne tožbe. Nobenega dvoma ni, da je za tako presojo (tako sodišča kot strank) nujno poznavanje vsebine obeh tožb.
avtorski honorar - ugovor pasivne legitimacije - uporabnik avtorskega dela - organizator prireditve - lastnik prostora - zavezanec za plačilo
V avtorskem pravu je zavezanec za plačilo avtorskega honorarja uporabnik avtorskih del. Pri iskanju pravega uporabnika in pasivno legitimiranega zavezanca je treba izbirati glede na to, kdo ima običajne organizacijske dolžnosti in kdo prevzame ekonomsko tveganje prireditve, kar se kaže zlasti v obveznostih do izvajalcev in pridobivanju občinstva (javnosti). Uporabnik glasbe je tako oseba, ki je s tem dosegla določeno korist.
Ker toženka z organizacijo navedenih prireditev dejansko ni imela ničesar, je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je toženka kljub temu zavezanka za plačilo avtorskega honorarja, ker je lastnica prostora, v katerem so se odvijale prireditve. Zgolj okoliščina lastništva prostora za sklep, da je toženka tudi uporabnica avtorskih del, ne zadošča, saj je za presojo, da je oseba uporabnik avtorskih del ključno, ali je imela oseba običajne organizacijske dolžnosti ali je prevzela ekonomsko tveganje prireditve, kar se kaže zlasti v obveznostih do izvajalcev in pridobivanju občinstva (javnosti) ter ali je imela od uporabe avtorskih del korist. Toženka ni bila niti soorganizatorka navedenih prireditev, saj pri njihovi dejanski organizaciji, pripravi in izvedbi v ničemer ni sodelovala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030981
ZIZ člen 272, 272/2, 272/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 33.
ureditvena začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - nastanek neznatne škode - motenje posesti - prepovedni del sklepa o motenju posesti - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izrek sodbe v nasprotju z obrazložitvijo - zmotna uporaba materialnega prava - izrek denarne kazni
Tožnica z ureditveno začasno odredbo ne more zahtevati varovanja javne varnosti, ampak zgolj začasno ureditev svojega spornega razmerja.
Pogoje za izdajo ureditvene začasne odredbe je treba razlagati restriktivno, saj se pravno varstvo dejansko konzumira brez izpeljave kontradiktornega postopka.
procesne predpostavke za odločanje - predlog za ureditev meje - nepopoln predlog - poziv sodišča - navedba udeležencev - vročanje pisanj - naslov stranke - sporočitev dolžnikovega naslova - neznano prebivališče toženca - začasni zastopnik
Da lahko nepravdno sodišče začne z vsebinsko obravnavo predloga, mora biti ta formalno popoln. To med drugim pomeni, da morajo biti vsi udeleženci postopka tako označeni, da jim je mogoče vročiti sodna pisanja. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v pozivnem sklepu z dne 25. 2. 2019, bi moral predlagatelj, če ne more sporočiti pravilnega naslova nasprotnega udeleženca, predlagati postavitev začasnega zastopnika skladno z 82. členom ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 37. člena ZNP. Predlagatelj na poziv sodišča sploh ni odgovoril. Tako niso bile podane predpostavke za vsebinsko obravnavo predloga in je odločitev o zavrženju predloga na podlagi 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP materialnopravno pravilna.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi XI Ips 24616/2018 z dne 7. 2. 2019 zavzelo stališče, da "odreditev pripora pod odložnim rokom, ki je vezan na datum izteka zaporne kazni, ni neobičajna, niti nezakonita. Posamezne okoliščine, ki ustrezajo kriterijem za ugotavljanje ponovitvene nevarnosti, običajno ne obstajajo le v nekem določenem historičnem trenutku, zaradi česar je obstoj okoliščin, upoštevaje njihovo naravo, mogoče predvideti tudi določen čas vnaprej". Pritožbeno sodišče pa k temu še dodaja, da je ponovitvena nevarnost pri obdolžencu A. A. glede na obširne razloge povsem predvidljiva.
neplačevanje preživnine - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - zmožnost plačevanja preživnine
V opisu kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena KZ-1 mora biti zmožnost plačevanja preživnine konkretizirana z določno opredeljenimi obdolženčevimi viri finančnih sredstev oziroma že pridobljenimi finančnimi sredstvi, s katerimi bi obdolženec preživninsko obveznost dejansko lahko poravnal.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor - postopek po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - vsebinska presoja utemeljenosti tožbenega zahtevka - gradbena dela - gradbena pogodba - neizvršena dela - negativno dejstvo
Upnik je za dolžnika dobavljal nasipni material, za katerega ni predložil certifikata o ustreznosti dobavljenega materiala, posledično pa naročnik dolžniku ustreznosti tega vgrajenega materiala ne prizna. Poleg tega je upnik za dolžnika rušil obstoječi objekt in odpeljal ruševine, a evidenčnih listov gradbenih odpadkov, ki so sestavni del dokumentacije za izdajo uporabnega dovoljenja, ni predložil. Posledično dolžnik sovjemu naročniku ne more izdati končne situacije za opravljeno delo. S temi trditvami je torej dolžnik trdil, da upnik ni v celoti izpolnil svojih obveznosti in tako zanikal obstoj temelja za nastanek upnikove terjatve. S tem je zatrjeval takšno pravno pomembno dejstvo, ki bi, če bi se izkazalo za resnično, lahko pripeljalo do zavrnitve upnikovega tožbenega zahtevka v pravdi. Ker gre za negativno dejstvo, dolžniku dokazov o tem ni bilo potrebno predlagati.
Presoje, ali dolžnikov ugovor vsebuje vse potrebne elemente po materialnem pravu in ali bo s predlaganimi dokazi, kadar je dokazno breme na njem, s svojim ugovorom tudi uspel, ne opravlja sodišče v izvršilnem postopku (na podlagi verodostojne listine), ampak se ta opravi šele v pravdnem postopku.
motenje posesti - ugovor pravice do posesti - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - pravilna vročitev tožbe v odgovor - sklepčnost tožbe
Dejanska oblast se lahko razlikuje od pravne oblasti oziroma od upravičenja do uporabe specifične stvari, vendar to za spor glede motenja posesti ni relevantno. V skladu s prvim odstavkom 33. člena SPZ se namreč sodišče v sporu zaradi motenja posesti omeji le na upoštevanje zadnjega posestnega stanja ter nastalega motenja, ne sme pa upoštevati pravice do posesti niti dobrovernosti posestnika, pritožbene navedbe toženca pa so usmerjene v zatrjevanje pravice do posesti.
ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 301, 301/2, 408, 408/2, 409, 409/1, 410, 410/1, 410/2.
priznanje terjatve v stečajnem postopku - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - sodba na podlagi pripoznave - postopek s pritožbo - pravni interes za pritožbo
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP), kar pomeni, da je s sklepom o preizkusu terjatev odločeno o zahtevku z učinkom pravnomočnosti. Drugačne odločitve s pritožbo tožena stranka tako ne more doseči.
Ob zgoraj navedenem se izkaže, da odpust obveznosti na vtoževano terjatev učinkuje. Zato tožena stranka tudi iz tega razloga nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - tožba na ugotovitev lastninske pravice - meje tožbenega zahtevka - prepoved obremenitve nepremičnine - zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi - odgovor na pritožbo - pravica do pritožbe - pravni interes
Z začasno odredbo se lahko začasno zavaruje le terjatev, ki je predmet sodnega postopka (prvi odstavek 272. člena ZIZ ter prvi odstavek 273. člena ZIZ). Začasna odredba mora ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z njo upnik ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dala niti sodba, s katero bo ugodeno tožbenemu zahtevku. Prav tak primer pa predstavlja predlagana začasna odredba - niti z ugoditvijo tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice tožnic na sporni nepremičnini toženi stranki ne bo in ne more biti prepovedano opravljanje procesnih dejanj v upravnih postopkih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029900
ZTLR člen 24, 25, 25/1, 25/5. ZVEtL-1 člen 43. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izločitev iz zapuščine - priposestvovanje - priposestvovalna doba - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice - dobrovernost - posest - dobrovernost graditelja - pridobitev lastninske pravice na originaren način - dogovor o skupni gradnji - nova stvar - funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - vlaganja v nepremičnino
Za presojo utemeljenosti postavljenega zahtevka na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu ni pravno pomembno, ali je bil tožnik dobroveren ali nedobroveren graditelj.
Dogovor o skupni gradnji izključuje uporabo določb o izvirni pridobitvi lastninske pravice. Bistvo ugovornih navedb tožencev je, da se je (z)gradila strojna lopa za potrebe kmetije tožnikove družine (v režiji in pretežno z denarnimi sredstvi staršev tožnika). Nato pa se je, na prošnjo tožnika, na podlagi skupnega dogovora in s skupnimi sredstvi, ta nadgradila za potrebe stanovanja tožnika. Navedba tožencev, da je šlo pri tem za pomoč tožniku, da (začasno) reši svoj stanovanjski problem, same narave gradnje ne spreminja. Na podlagi teh trditev tožencev zato (še) ni mogoče zaključiti, da je njihov ugovor, da je bil objekt zgrajen na podlagi skupnega dogovora ter s skupnim prizadevanjem in finančnimi prispevki zemljiškoknjižnega lastnika in preostalih članov družine, neutemeljen.
Ne glede na ugotovitev, da je tožnik v staro delavnico vzidal veliko okno, v njej ometal stene in strope, in s temi deli omogočil, da je bila stara zgradba primerna za opravljanje dejavnosti, obseg in narava opravljenih del ne omogočata zaključka, da se je s tem spremenila identiteta zgradbe. Gre zgolj za adaptacijska dela. Z vlaganji tožnika v staro delavnico torej ni nastala nova stvar.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030298
ZPP člen 8, 285, 286, 286/3, 286a, 286a/5. OZ člen 552. ZD člen 112, 112/2. Sodni red (1995) člen 223.
pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - nujni delež - pravica do nujnega deleža - izročilna pogodba - pravna narava pogodbe - neodplačnost pogodbe - soglasje zakonca - pogodbeno materialno pravo - oblikovanje tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme - prekluzija - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - pravica do izjave - sodelovanje stranke v postopku
Sodišče prve stopnje je tožnico kljub njenim težavam s sluhom brez večjega truda zaslišalo, tožnica pa je na zastavljena vprašanja povsem smiselno odgovarjala. Glede na to, da ob svojem zaslišanju ni navajala, da slabo sliši ali da ne razume vprašanj, takšna pripomba pa ne z njene strani ne s strani njenega pooblaščenca ni bila podana niti ob zaslišanju toženke, ugotovljene okoliščine ne vzbujajo dvoma v tožničino zmožnost spremljanja in razumevanja obravnave.
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje šele v kasnejši fazi postopka zavzelo pravilno stališče o učinku prekluzije, pomeni, da je sámo preprečilo relativno bistveno kršitev postopka, s katero bi bila obremenjena sodba, če tega ne bi storilo.
Po stališču pravne teorije, ki ji pritrjuje tudi sodna praksa, in na katero se opira tudi izpodbijana sodba, je zakonec izročitelja lahko upoštevan na dva načina: bodisi tako, da prejme del izročenega premoženja, bodisi da se strinja z izročitvijo, ne da bi prejel izročiteljevo premoženje. V obeh primerih nastopa kot stranka pogodbe in mora biti zato podano njegovo soglasje (strinjanje) z njeno vsebino.
Ker je tožnica kot izročiteljeva žena s pristopom k izročilni pogodbi z njeno vsebino soglašala, čeprav premoženja sama ni prejela, stanovanja, ki je bilo predmet izročitve, ni mogoče šteti za darilo in ni mogoče zahtevati njegove vrnitve v zapuščino.
zapuščinski postopek - spor o obsegu zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - izločitveni zahtevek - prispevek k nastanku skupnega premoženja - ugotovitev skupnega premoženja - umik tožbe
Pritožbena teza, da je bil sporen le ½ zapustnikov delež nepremičnine s parc. št. 918/3, k. o. ... (hiša na naslovu ...), medtem ko polovica hiše nesporno predstavlja pritožničin delež, je zmotna. Iz sodne poravnave v zadevi II P 834/2015 z dne 5. 10. 2016 namreč ne izhaja, da se nanaša le na zapustnikov ½ delež in ne na celotno nepremičnino. Pritožnica je tožbo iz naslova njenega (so)prispevka k skupnemu premoženju, pridobljenem v zakonski zvezi z zapustnikom, umaknila, pri tem pa iz sodne poravnave nikakor ne izhaja, da se je poravnava nanašala le na zapustnikov delež in da z njene strani zatrjevan polovični delež ni sporen.