odpis davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zavrženje vloge
Po določbi 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da v tem zakonu ni podlage za odločanje o odpisu teh prispevkov, pač pa jo je treba iskati v področnih predpisih, to je v ZZVZZ in ZPIZ-2. V teh predpisih pa, kot pravilno navajata že oba davčna organa, podlage za odpis prispevkov od 31. 5. 2012 (ZZVZZ v zvezi z ZUJF), oziroma od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) dalje ni več.
tožba zaradi molka organa - molk upravnega organa druge stopnje - po vložitvi tožbe izdana odločba upravnega organa - umik tožbe - stroški postopka
Odločba organa druge stopnje je datirana z dnem 31. 8. 2017, tožeči stranki pa je bila vročena 22. 9. 2017, medtem ko je bila predmetna tožba vložena 14. 9. 2017. Tudi glede na stališče pravne teorije odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku, pa ni bila ustno naznanjena oziroma razglašena, ne povzroči nobenega pravnega učinka vse dotlej, dokler ni odposlana oziroma vročena stranki. Odločba drugostopnega organa je bila torej izdana po vložitvi tožbe zaradi molka organa, takšno situacijo pa urejajo določbe 39. člena ZUS-1.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost
Sodišče pritrjuje ugotovitvi upravnega organa prve stopnje, da odsotnost tožeče stranke iz Republike Slovenije ni bila posledica enega izmed razlogov, ki jih določa 1. č člen ZUSDDD, s tem pa njena odsotnost tudi ni upravičena, torej taka, da bi bil pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji izpolnjen.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - uredba Vlade - zavrženje tožbe
Izpodbijana Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo dela daljnovoda je splošni upravni akt, ki posamičnih razmerij tožečih strank ne ureja neposredno in s tem ni niti dokončni upravni akt iz 2. člena ZUS-1 niti posamični akt iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20, 20/č. ZUP člen 140.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi tožena stranka zaradi pomislekov o verodostojnosti dokazil o izvedenih referatih na mednarodnih konferencah, ki jih je predlogu za napredovanje priložila tožeča stranka, to pozvala, naj ji predloži program posveta in to svojo zahtevo tudi utemeljila. Sodišče meni, da je taka zahteva razumljiva in smiselna, saj bi bil iz programa razviden vsak posamezni referat, naslov referata ter čas in kraj izvedbe in s tem izkazane tiste ključne okoliščine, ki kažejo na dejansko izvedbo referata ter s tem mogoče njihovo vrednotenje po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Nesporno je, da takšnega programa tožeča stranka ni predložila, oziroma je v tožbi navedla, da ji organizator mednarodne konference tega ni hotel predložiti, zatrjevane okoliščine glede izvedbe referatov pa iz drugih dokazil, ki so bila predložena predlogu za napredovanje tožeče stranke v naziv, niso razvidne.
ljudska iniciativa - pobuda za razpis referenduma - obravnava pobude
Ker je obravnava prve pobude z dne 9. 5. 2016 pravnomočno zaključena, postopka v zvezi s to pobudo ni mogoče nadaljevati, kot to smiselno predlaga tožnik v dopolnitvi sedaj obravnavane pobude. Sedanjo pobudo je torej mogoče šteti le za "novo" pobudo, torej nov postopek (tožnik v vloženi pobudi sicer navaja, da je vsebinsko bistveno različna od prve pobude), kar pomeni, da bi morala pobuda izpolnjevati vse pogoje, ki jih zahteva ZLS in zato tožnikovo sklicevanje na podpise, ki so bili zbrani ob prvi pobudi ni utemeljeno.
prepoved vstopa v državo - odstranitev tujca iz države - prisilna odstranitev tujca - nevarnost pobega - ponarejeni dokumenti
Sporna je odločitev, da se tožniku prepove vstop v državo za obdobje štirih let, ki pa je po presoji sodišča pravilna in zakonita. Podlago za takšno odločitev dajejo okoliščine, ki izhajajo že iz prvostopenjske odločbe in ki jih je nato izpostavil še drugostopenjski organ v svoji odločbi, in sicer, da je tožnik vstopil in prebival na območju Republike Slovenije kljub prepovedi vstopa v schengensko omočje; da je, kar ima po presoji sodišča veliko težo, posedoval tuje ponarejene listine (osebno izkaznico in vozniško dovoljenje); da je v policijskem postopku z zatrjevanjem, da so ti dokumenti pristni in da je iz njih razvidna njegova identiteta, navajal lažne podatke; in da je bil, kar je nadalje bistvenega pomena, obsojen za dve kaznivi dejanji ponarejanja listin.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - ustavitev postopka - zahteva stranke
V obravnavanem primeru se je upravni postopek začel po uradni dolžnosti, skladno z določbami ZGO-1. To pomeni, da se tak postopek lahko ustavi le po odločitvi upravnega organa in ne na zahtevo tožnika. S tem, ko je tožnik pri upravnem organu zahteval in utemeljeval razloge za ustavitev postopka, je torej v postopku, ki se proti njemu vodi po uradni dolžnosti, zgolj navajal dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev, oziroma prvostopenjskemu organu predlagal, kako naj v zadevi odloči. Tožnik, ki je predlagal ustavitev postopka, s tem ni vložil zahteve, ki bi bila podlaga za začetek upravnega postopka, pač pa le izvrševal pravice stranke v že vodenem upravnem postopku.
vračilo prejete brezplačne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - vrednost premoženja - načelo varstva pravic strank
Tožnik v nobeni od odločb o dodelitvi BPP, ki jih v izpodbijanem sklepu navaja toženka, ni bil seznanjen z obveznostjo vračila prejete BPP. Da se od njega v nobenem primeru ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil, ga toženka ni seznanila niti v svojih pozivih v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, čeprav bi to morala storiti (7. člen ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP). Tožniku zato ni bila dana učinkovita možnost, da že v postopku izdaje izpodbijane odločitve dovolj konkretno poda vse relevantne ugovore, torej tudi ugovore v smislu tretjega odstavka 48. člena ZBPP.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - soglasje zavoda za gozdove slovenije - prepovedani posegi v gozdu
Gozd je naravno bogastvo, ki ima pomembno vlogo v zagotavljanju zdravega življenjskega okolja, in zato uživa posebno varstvo pred posegi, ki se uresničuje tudi z ustreznim nadzorom nad posegi v gozd. Za poseg, za katerega je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove, se zato po presoji sodišča poleg gradnje objektov štejejo tudi drugi posegi, ki niso gradnja objektov, vendar le če so take narave, da imajo lahko vpliv na gozd in gozdni prostor, to je zlasti na rastnost sestoja ali rodovitnosti rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ohranjanje njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - varstvo kmetijskih zemljišč - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba
Toženka je ugotovila dvoje, in sicer prvič, da glede na nizko kakovost tal na delu zemljišča, na katerem stoji kontejner, ne gre za degradacijo kmetijskega zemljišča, ter drugič, da je glede na to, da se kontejner uporablja le za spravilo strojev in orodja oziroma pripomočkov za delo v oljčniku, njegov namen neločljivo povezan z vzgojo in oskrbo oljk. Po presoji sodišča je imela toženka v navedenih ugotovitvah podlago za zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za odreditev ukrepa zaradi nenamenske in negospodarne rabe kmetijskega zemljišča.
upravni postopek - načelo zaslišanja strank - samostojni novinar
Tožnik toženki v tožbi utemeljeno očita, da mu pred izdajo odločbe ni omogočila, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih in dokazih, na katere je oprla svojo odločitev.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
Odločanje o pogojnem odpustu ne pomeni izključno odločanja po prostem preudarku, kot zmotno meni tožnik. Zakon namreč pooblastilo za odločanje po prostem preudarku (da je obsojenec "lahko" pogojno odpuščen) veže na predhodno izpolnitev pogoja, namreč na ugotovitev pristojnega organa, da je mogoče utemeljeno pričakovati, da obsojenec ne bo ponovil kaznivega dejanja. Povedano drugače: če tega ni mogoče utemeljeno pričakovati, presoja o možnosti pogojnega odpusta ob upoštevanju okoliščin, ki jih zakon našteva v nadaljevanju navedene določbe, sploh ne pride v poštev. Zakonska norma v delu, ki se nanaša na navedeni pogoj, v celoti odraža edino merilo, pomembno za odločitev, kar pomeni, da ne dovoljuje prostega preudarka, temveč je z njo predpisano pravno vezano odločanje.
Sodišče se strinja s pravnim stališčem toženke, da zakonsko besedilo 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP pomeni, da je iz tega razloga mogoče izreči za nično zgolj odločbo, ki je absolutno neizvršljiva, ki je torej ne more izvršiti nihče, pod nobenimi pogoji.
Samoprijava je poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi z njo ni mogoče uporabiti zakonskih določb o rokih in procesnih omejitvah v postopkih pobiranja posameznih davkov iz posebnega dela ZDavP-2, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge.
vračanje nacionaliziranih zemljišč - vračilo v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - nedovoljeno razpolaganje
Ker podatki o pridobivanju upravnih dovoljenj za gradnjo dokazujejo, da lastnik objektov ni denacionalizacijski upravičenec in ker je celotna površina spornih parcel opredeljena kot pozidano zemljišče, sodišče soglaša s stališčem tožene stranke, da se podržavljena zemljišča na podlagi drugega odstavka 32. člena ZDen ne vračajo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnica v postopku uspela, saj je pridobila premoženje, in sicer denarno vrednost njenega solastnega deleža nepremičnine. Na podlagi tega je pravilno ugotovila, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP, da mora tožnica povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je iz naslova stroškov postopka povrnila nasprotna stranka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP.
Glede na stališče davčnega organa, da je zavezanec z vložitvijo napovedi na podlagi samoprijave prekludiran glede uveljavljanja stroškov dela in davčnih olajšav, tožena stranka v postopku odmere dohodnine za leto 2014 ni ugotavljala ali in v kakšni višini je znižanje davčne osnove utemeljeno. Zato je izpodbijana odločba, s katero je davčni organ odmeril tožeči stranki dohodnino za leto 2014 brez upoštevanja stroškov za prehrano in prevoz na delo ter olajšav za vzdrževane družinske člane, nepravilna in nezakonita.