ZDR člen 7. URS člen 49, 49/2, 74, 74/1, 49, 49/2, 74, 74/1.
konkurenčna klavzula
S konkurenčno klavzulo se, ne glede na to, ali je dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi ali v civilni pogodbi, varujejo ustavne pravice pogodbene stranke, v katere korist je dogovorjena, omejuje pa ustavne pravice nasprotne stranke. S podpisom takega dogovora se nasprotna stranka začasno odpove (začasno dopusti omejitev) svoji ustavni pravici do proste izbire zaposlitve, ki jo zagotavlja URS v 2. odstavku 49. člena ter svobodni gospodarski pobudi, zagotovljeni v 1. odstavku 74. člena URS. Pri tem je pomembno to, da navedeni ustavni pravici po URS nista omejeni le na določen krog oseb, npr. na delavce v delovnem razmerju, ampak ju URS zagotavlja vsakemu človeku. To pomeni, da sta v konkretnem primeru zagotovljeni tudi prevzemniku dela kot stranki pogodbe o delu.
ZPP člen 141, 141/1, 141/2, 141/3, 141, 141/1, 141/2, 141/3.
vročitev sodbe - pravilna vročitev
Sodišče prve stopnje ni izvajalo dokaznega postopka v zvezi s pravilnostjo vročitve sodbe, zato ni mogoče presoditi, ali je bila vročitev sodbe pravilna. Od pravilnosti vročitve je odvisna tako odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kakor tudi odločitev o pravočasnosti pritožbe zoper sodbo.
Kadar gre za gospodarske spore majhne vrednosti sodišče izda le sodbo s skrajšano obrazložitvijo po 1. odst. 496. člena ZPP, ki obsega samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke oirajo zahtevke. Šele ko stranka napove pritožbo, izdela sodišče sodbo z obrazložitvijo, ki je po 324. členu ZPP sestavni del vsake sodbe.
Spor zaradi izbire kandidata je spor o sklenitvi delovnega razmerja, za katerega delavec sodne takse ne plača. Tako tožnik ni bil zavezanec za plačilo sodne takse in je sodišče nepravilno uporabilo določbo 4. odst. 180. člena ZPP, ko je štelo, da je tožba umaknjena.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - bianco odpoved ob sklenitvi delovnega razmerja
Ob sklenitvi delovnega razmerja podana izjava o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja brez vpisanega oz. sporazumno dogovorjenega datuma ne more biti zakonita podlaga za sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Izjava delavca, v katero bistveni podatek (datum prenehanja delovnega razmerja) enostransko, brez soglasja delavca, vpiše delodajalec, je nična, saj nasprotuje temeljnemu pravnemu in moralnemu izhodišču, da vse bistvene elemente pravno zavezujoče izjave določa podpisnik izjave (103. člen ZOR)
Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navajati dejstva in predlagati dokaze tudi, če izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka tudi tekom postopka ni navedla nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijala obstoj, višino ali zapadlost tožnikove terjatve, prav tako pa tudi ni zatrjevala niti dokazovala nepravilnosti vtoževanih računov. To bi morala storiti po 212. členu ZPP, ker s povsem pavšalnim ugovorom ni mogoče izpodbijati pravilnosti računov kot tožbene podlage. Račun je sicer poslovna, zasebna listina in zanjo ni predpisano nobeno dokazno pravilo.
ZST člen 4, 26, 26-4, 4, 26, 26-4. ZPP člen 180, 180/1, 180, 180/1.
plačilo sodne takse
1. Po določbi 1. odst. 180. čl. ZPP je potrebno tožbi, ki mora kot vsaka druga vloga vsebovati določena dejstva in dokaze, priložiti tudi potrdilo o plačilu sodne takse. Navedena določba pomeni realizaciijo določbe 4. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur. l. RS, št. 1/90 - 70/00), po kateri nastane taksna obveznost za vlogo takrat, ko se vloga izroči sodišču. Če taksni zavezanec ob njeni vložitvi ne predloži potrdila o plačilu takse, pošlje sodišče v skladu z določbo 4. tč. 26. čl. ZST taksnemu zavezancu opomin, da v 15 dneh od njegove vročitve plača dolgovano takso, pri čemer mora v takšnem primeru poravnati še takso za opomin. 2. Ker je tožnik dne 26.4.2001 prejel opomin za plačilo takse za tožbo, takso pa je nakazal na žiro račun sodišča dne 3.5.2001, je bila taksa plačana v roku, zaradi česar je sodišče zmotno odločilo, da taksa ni poravnana in v tej posledici zmotno štelo, da je umaknil tožbo.
začasna odredba - nedenarna terjatev - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini
Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, ima zapisnik o sporazumu moč sodne poravnave (2. odstavek 251c. člena ZIP). To pomeni, da zapisnik predstavlja pravnomočno ugotovitev o obstoju terjatve, času njene dospelosti in pogojih njene izpolnitve ter izvršilno listino, ki bo v primeru, da terjatev ne bo poravnana, pridobila lastnost izvršljivosti. Če je tako, je interes tožnikov za uveljavljani tožbeni zahtevek vprašljiv. Ugotovitev ničnosti pogodbenega določila bi bila namreč brez kakršnegakoli učinka, saj bi o terjatvi, ki izvira iz tega pogodbenega določila, še vedno obstajal izvršilni naslov.
odškodninska obveznost - vzročna zveza - nedopustno ravnanje
Sodišče prve stopnje pa je z mnenjem, da tožniku ni uspelo dokazati, da je toženec zoper njega vložil krivo ovadbo, napačno uporabilo pravila o dokaznem bremenu. Tožnika je postavilo v položaj, da dokaže, da od toženca ni zahteval podkupnine. Takšno izhodišče sodišča prve stopnje bi izražalo stališče, da je tožnik storil kaznivo dejanje, za katero ga je toženec ovadil. Gre za napačno izhodišče, ki je tudi v nasprotju z domnevo nedolžnosti določeno v 27. členu Ustave RS in 2. odstavku 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Izpodbijani sklep o trditvah, da del prijavljenih terjatev temelji na sklepih sodišča, nima razlogov, čeprav bi utegnile biti te trditve in predloženi dokazi odločilni za presojo o vprašanju, koga sodišče v stečajnem postopku napoti na postopek zaradi ugotovitve (ne)obstoja prerekane terjatve (prim. 1. in 3. odst. 144. čl. ZPPSL). Izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče zato ne more preizkusiti.
Trajno pogodbeno razmerje je tisto, pri katerem je izpolnitev trajna in ne preneha že s posamičnim izpolnitvenim dejanjem: pogodbena obveznost preneha šele z izpolnitvijo vseh izpolnitvenih dejanj. V takšnem razmerju ni moč vnaprej videti, do kdaj naj izpolnjevanje traja, če ni določen rok - čas trajanja obveznosti. Tožena stranka (dobavitelj električne energije) s trenutkom, ko prejme plačilo za že dobavljeno energijo, mora izvršiti tudi naslednjo dobavo. In drugič, kar je logična posledica pravkar zapisanega, plačilo že dobavljene električne energije je pogoj za nadaljnje dobave. Zaradi izpodbijanih dejanj se stečajna masa ni zmanjšala. S plačilom že dobavljene elektrike je tožena stranka namreč pridobila terjatev na nadaljnje dobave elektrike.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/5, 76, 76/1, 80, 81, 81/5.
smrt dolžnika
Pri umrli fizični osebi in njeni posledični nesposobnosti biti stranka (že ob vložitvi predloga za izvršbo) ne gre za tako pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. in naslednjih členov ZPP.
ZPP člen 76, 81, 81/5, 339, 339/2-83. ZSReg člen 91.
vpis v sodni register - ničnost - sposobnost biti stranka v postopku - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavanem primeru je predmet spora izbris tožene stranke iz sodnega registra in s tem posredno tudi njena sposobnost biti stranka v tem postopku. V sporu, kakršen je obravnavani, zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka (5. odst. 81. čl. ZPP), nujno vsebuje tudi že odločitev o predmetu tega spora. To pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni sprejemljivo, saj niso bili izčrpani argumenti, s katerimi tožeča stranka utemeljuje tožbeni zahtevek iz 41. čl. Zakona o sodnem registru, ki bi, če bi se izkazalo, da je utemeljen, zaradi ničnosti vpisa izbrisa tožene stranke v sodnem registru hkrati pomenil tudi odpravo pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka pri toženi stranki.
ZOR člen 61, 61/2, 61, 61/2. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 392, 392/2, 392/2-1.
sodna poravnava
Ravno zato, ker sta se tožnika s svojo izjavo volje obvezala nekaj dopustiti, je enako izjavo podal tudi toženec. Tudi zato in ker je treba presojati voljo pravdnih strank glede celotnega pravnega posla, tožnikoma ne gre verjeti, da izjave volje, ki je vsebovana v 5. točki poravnave, nista dala.
ZIZ člen 15, 290, 290/1, 290/2, 15, 290, 290/1, 290/2.
izvršitelj - odmera stroškov - pritožba
Po določbi 2. odst. 290. člena ZIZ je izvršitelj sicer dolžan voditi evidenco. Vendar glede na opredelitev izvršiteljske storitve v 2. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom zgolj vpis spisa v evidenco ni izvršiteljska storitev, ki bi jo bilo moč umestiti med dejanja izvršbe.
Ker je povratnica javna listina, ki izkazuje datum vročitve sodnega pisanja naslovniku, bi tožena stranka v pritožbi lahko izpodbijala v povratnici naveden datum vročitve z dokazovanjem drugega datuma prejema.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 243. ZDS člen 3, 3/1, 3/3. ZDavP člen 1, 1/1, 82. ZPIZ člen 228, 228/2, 228/3. ZZVZZ člen 59. ZDPra člen 7, 7/1. ZODPM člen 2, 2/1-2.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - dolgovni seznam - davčni dolg - aktivna legitimacija - izterjava terjatev - DURS - pristojnost državnega pravobranilstva - zastopanje
Ker je DURS po določbi 2. točke 2. člena Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev - ZODPM upravni organ v sestavi Ministrstva za finance, je državno pravobranilstvo po določbi 1. odstavka 7. člena ZDPrav pristojno zastopati tudi njo, in sicer glede na vse zgoraj navedeno tudi v postopku zavarovanja terjatve iz naslova prispevkov in članarine obrtne zbornice z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini.