stari ZDR – konkurenčna klavzula – pavšalna odškodnina – denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev – ničnost
Ker v pogodbi o zaposlitvi ni bilo dogovorjeno ustrezno denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule, dogovor o konkurenčni klavzuli ni skladen z ustavnim načelom pravne in socialne države in ga ni mogoče upoštevati. Na podlagi takega dogovora delodajalec ne more uspeti z tožbenim zahtevkom za plačilo pavšalne odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule.
Vsebino stvarne služnosti je, glede na načelo najmanjše obremenitve služečega zemljišča, treba natančno opredeliti. Zato morata biti obseg in način izvrševanja služnosti natančno določena v izreku sodbe.
predlog za izvršbo - verodostojna listina - prehod terjatve - prehod obveznosti - nov dolžnik - identiteta dolžnika
Prehod obveznosti po 24. čl. ZIZ je mogoč samo v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. V postopku na podlagi verodostojne listine pa je presoja pasivne legitimacije omejena izključno na vprašanje ali je dolžnik v predlogu za izvršbo identičen z osebo dolžnika iz verodostojne listine. Stranki v izvršilnem postopku sta lahko le stranki obligacijskega razmerja, ki je podlaga za verodostojno listino.
kršitev znamke - avtorska pravica - lastna intelektualna stvaritev - baza podatkov kot avtorsko delo - računalniški program kot avtorsko delo - podatkovne baze - pravno varstvo podatkovnih baz - pravice izdelovalca podatkovnih baz
Če je dolžnik preko svojih spletnih strani brez soglasja imetnika znamke uporabljal zaščiteni znak, je v takšnih trditvah upnikov vsebovana izrecna oblika kršitvenega ravnanja, kot ga ZIL-1 določa v točki b) 2. odst. 47. čl. Odsotnosti protipravnosti ravnanja ni mogoče utemeljevati z ugotovitvijo, da je dolžnik ob uporabi zaščitenega znaka nakazal na nosilca zaščitene pravice.
Predpostavka za nastanek avtorske pravice je avtorsko delo, ki je predmet varovanja. Upnika sta se v predlogu sklicevala v tem smislu na telefonski imenik kot bazo podatkov in računalniški program TIS za obe kategoriji. ZASP opredeljuje, da imata značaj avtorskega dela samo pod predpostavko, da je v njih izražen element lastne intelektualne stvaritve avtorja (1. odst. 8. čl. in 3. odst. 111. čl. ZASP). To pomeni, da baze podatkov in računalniški programi, ki tega elementa ne vsebujejo, ne morejo biti predmet avtorskopravne zaščite.
: ZPIZ člen 12, 290, 290/1, 290/1-3. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2. ZMEPIZ člen 48, 48/2, 50.
lastnost zavarovanca - podlaga za zavarovanje - odločanje po uradni dolžnosti
Lastnost zavarovanca, ki jo ugotavlja tožena stranka po uradni dolžnosti, pridobi oseba v primeru, ko je pravno razmerje nastalo po 1. 1. 2000 in še traja, od nastanka pravnega razmerja dalje. Če pa je pravno razmerje nastalo že pred 1. 1. 2000, pa ne glede na to, ali pravno razmerje še traja ali ne, pridobi oseba lastnost zavarovanca največ od dneva uveljavitve ZPIZ-1 dalje, torej največ od 1. 1. 2000 dalje.
URS člen 8, 8. ZIL-1 člen 18, 135, 135/1, 135/2, 18, 135, 135/1, 135/2.
patent - izključne pravice - uporaba snovi kot zdravila - neposredna uporaba trips - kršitev implementacije trips - horizontalna razmerja
Če po izrecni določbi zakona določena uporaba patentirane snovi ni kršitev določene vrste patenta, to že po naravi stvari lahko pomeni le, da so v tem obsegu omejene izključne pravice iz takšnega patenta.
Redno sodišče tako v sporu med posamezniki ne more izključiti učinka določbe 135. člen ZIL-UPB3 zaradi njene neskladnosti z 2. odstavkom 70. člena TRIPS tako, da na podlagi 8. člena Ustave neposredno uporabi 28. člen TRIPS. Če bi to storilo, bi razširilo obseg monopola, podeljenega upniku s strani države na škodo dolžnika in drugih zainteresiranih tretjih.
ZDR člen 73, 88, 88/1, 88/1-1, 73, 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prenos dejavnosti - sprememba delodajalca
Do ukinitve funkcionalne enote vzdrževanja pri toženi stranki in s tem tožnikovega delovnega mesta, kar je bil razlog za odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi, je prišlo izključno zaradi prenosa te dejavnosti na pogodbenega partnerja. Ker prenos dejavnosti delodajalcu prenosniku ne daje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Tožena stranka bi glede tožnika morala poskrbeti, da bi ga pogodbeni partner prevzel.
negmotna škoda - soprispevek oškodovanca - podest v trgovini - krivdna odgovornost
Starost 52 let in nošenje korekcijskih očal, ne predstavljajo takšnih okoliščin, ki bi tožnici narekovale, da mora biti pri gibanju v prodajnih prostorih še posebej previdna, bolj kot povprečno skrben in razgledan človek. Od vsakega povprečno skrbnega in razgledanega človeka pa se nedvomno pričakuje, da je pri
hoji po prodajnem prostoru, kljub temu, da je osredotočen predvsem na izdelke, pozoren tudi na okolico. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da ob upoštevanju ugotovljenih dejstev znaša prispevek tožnice k nastanku škode le 15% in ne 35%, kot je to ocenilo prvostopenjsko sodišče.
URS člen 154, 154. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 14, 14/2, 14, 14/2.
pogodba o zaposlitvi - izpodbojnost - rok za sodno varstvo - poznavanje prava - zavrženje tožbe
Zatrjevane prevare, zaradi katerih je izpodbijal veljavnost pogodbe o zaposlitvi in aneksa k tej pogodbi, so bile tožniku znane že vsaj od izdaje dopisov, v katerih je toženi stranki predočil svoje očitke. To pomeni, da je tožba za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi in aneksa, vložena po poteku tridesetih dni od izdaje dopisov, prepozna. Takšno tožbo je potrebno zavreči (ne zavrniti tožbenega zahtevka), saj niso izpolnjene predpostavke za sodno varstvo.
odpravnina – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – neustrezna zaposlitev
Tožnica je upravičena do odpravnine, saj je tožnica ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga odklonila ponudbo za neustrezno nadaljnjo zaposlitev, je v enakem položaju, kot da ponudbe neustrezne zaposlitve ne bi prejela, ampak bi ji tožena stranka le odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
javni uslužbenec – vojak – prenehanje delovnega razmerja – neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta
Tožnik ni bil razporejen na vojaško dolžnost, zato je odločba o prenehanju delovnega razmerja zaradi neizpolnjevanja splošnih ali posebnih pogojev, določenih z zakonom, za poklicno delo na obrambnem področju, nezakonita. Navedeni način prenehanja delovnega razmerja pride v poštev le za delavce, ki poklicno opravljajo delo na obrambnem področju, ne pa za tožnika – civilno osebo, ki poklicno dela v vojski.
absolutna bistvena kršitev - spor majhne vrednosti - rok - navedbe - dokazi
V postopku v sporu majhne vrednosti, začetem s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mora sodišče stranke opozoriti, do kdaj smejo navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze. S tem ko sodišče ob izostanku pravilnega pravnega pouka o vlaganju pripravljalnih vlog ni upoštevalo vlogo tožeče stranke, ki je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in tako storilo absolutno bistveno kršitev iz 8.tč. II. odst. 339 čl. ZPP.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Ker je tožnik po sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je imel sklenjeno s toženo stranko, izkoriščal poslovne zveze, pridobljene z delom in s tem kršil pogodbeno prepoved konkuriranja, ni upravičen do plačilo odmene za spoštovanje konkurenčne klavzule. Pri tem ni bistveno, ali je tožena stranka zaradi te kršitve od tožnika zahtevala plačilo odškodnine za nastalo škodo oziroma pavšalne odškodnine, ki je bila za ta primer predvidena v pogodbi o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tek 15-dnevnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR (če delavec krši pogodbeno in drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja) je določen drugače, kot v primeru razlogov iz 2. do 6. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, in teče od dneva, ko se je izvedelo za kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in za storilca (ves čas, ko je možen kazenski pregon).
Sodna razveza pogodbe o zaposlitvi ne temelji na domnevi, da je delavec storil očitane kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (ali da je storil kaznivo dejanje), ampak jo utemeljujejo okoliščine, ki so se pojavile med postopkom ali zaradi njega, ter interesi strank, ki so zaradi tega bili ali bi utegnili biti ogroženi. Upoštevati je treba okoliščine in interese na strani obeh strank, ki jih lahko predstavita le, če ju sodišče opozori na možnost prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Če tega ne stori, ne more zakonito odločiti o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi in o odškodnini, predvideni za ta primer.
Kadar sta v eni listini, ki je podlaga predlagani vknjižbi, zajeta tako zavarovalni in razpolagalni pravni posel, je potrebno pri presoji ustreznosti Z.K. dovolila presojati listino kot celoto. Če prodajalec v samem tekstu Z.K. dovolila ni prej označen s podatki po čl. 31 in 32. ZZK-1, je pa s temi podatki nedvomno in popolno označen v drugem delu listine, to ne narekuje zavrnitve predloga za vknjižbo zaradi neustreznega Z.K. dovolila.
Ker tožnik v tožbi ni oblikoval tožbenega zahtevka, je sodišče izdalo sklep o popravi in ga opozorilo na pravne posledice, če ne bo ravnal skladno z navedeno zahtevo. Pri tem bi ga moralo poučiti, kako naj pomanjkljivosti vloge odpravi: naj vlogo naslovi kot tožbo, v njej navede vse sestavine tožbe v smislu 180. člena ZPP ter oblikuje tožbene zahtevke v zvezi z odpovedano pogodbo o zaposlitvi. Ker sodišče prve stopnje ni tako ravnalo, sklep o zavrženju nepopolne vloge ni zakonit.
Z zahtevkom iz 115. člena ZIL-1 izumitelj ne more doseči oblikovalnega učinka v smislu (ponovnega) nastanka patenta kot registrske pravice, saj je vprašanje nastanka te pravice lahko le predmet ustreznega postopka pred pristojnim Uradom RS za intelektualno lastnino.
pogodba o zaposlitvi – izpodbojnost – grožnja – utemeljen strah
Tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen, ker tožnik ni dokazal zatrjevanih hudih psihičnih pritiskov, negativnega in agresivnega vedenja s strani tožene stranke ter mobbinga, strah pred izgubo zaposlitve, zaradi katerega naj bi sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, pa ni utemeljen strah, zaradi katerega bi se pogodba o zaposlitvi razveljavila.
ZDR člen 73, 88, 88/1, 88/1-1, 73, 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prenos dejavnosti - sprememba delodajalca
Do ukinitve funkcionalne enote vzdrževanja pri toženi stranki in s tem tožnikovega delovnega mesta, kar je bil razlog za odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi, je prišlo izključno zaradi prenosa te dejavnosti na pogodbenega partnerja. Ker prenos dejavnosti delodajalcu prenosniku ne daje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Tožena stranka bi glede tožnika morala poskrbeti, da bi ga pogodbeni partner prevzel.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - okoliščine in interesi strank
Sodna razveza pogodbe o zaposlitvi ne temelji na domnevi, da je delavec storil v odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitana ravnanja, ampak jo utemeljujejo okoliščine, ki so se pojavile med postopkom ter interesi strank, ki so ali bi utegnili biti ogroženi. V kolikor takšne okoliščine in interesi strank niso ugotovljeni, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi ne pride v poštev.