izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR mora delodajalec dokazati, da je hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja po obsegu, intenzivnosti, pomenu in drugih okoliščinah takšna, da je izredna odpoved utemeljena. Ker je tožena stranka tožniku očitala zgolj neudeležbo na sestanku, na katerem se ni dogajalo nič, kar ne more predstavljati hujše kršitve delovnih obveznosti, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
KZ člen 97, 97/3, 97, 97/3. ZIZ člen 270, 270. OZ člen 87, 87/1, 87, 87/1.
začasna odredba - denarna terjatev - varstvo oškodovanca - odvzem premoženjske koristi - kazenski postopek
Tožeča stranka, ki v kazenskem postopku ni priglasila premoženjskopravnega zahtevka, sme v pravdi zahtevati vrnitev zneska od tožene stranke, ki ji je bil s kazensko sodbo izrečen ukrep odvzema sprejete nagrade (odvzem premoženjske koristi). Poplačilo iz odvzete vrednosti pa lahko zahteva le ob izpolnitvi pogojev iz III. odst. 97. člena KZ.
Če se je dedič priglasil k dedovanju po zapustniku in ga je sodišče razglasilo za dediča, odgovarja za zapustnikove dolgove. Odstop dednega deleža v nadaljevanju zapuščinske obravnave v razmerju do upnika nima več vpliva, saj gre že za fazo delitve dediščinske skupnosti, ki se upnika ne tiče.
URS člen 22, 22. ZPP člen 139, 139/3, 140, 141, 141/4, 142, 139, 139/3, 140, 141, 141/4, 142. EKČP člen 6.
vročanje subjektu vpisa v sodni register - ponovno vročanje sodbe - kršitev načela kontradiktornosti - neenako obravnavanje strank v postopku
Iz obrazloženega izhaja, da sodišče prve stopnje vse do vročanja sodbe ni sledilo predlogu tožeče stranke, naj se pisanja vročajo na naslov njenega zakonitega zastopnika. Z dopustitvijo ponovnega vročanja sodbe na drugem kraju od tistega, na katerem so se do tedaj veljavno opravljale vročitve sodnih pisanj, bi sodišče tožeči stranki dalo možnost, da v dodatnem roku vloži pravno sredstvo. Takšno postopanje pa bi po presoji pritožbenega sodišča pomenilo neenako obravnavanje strank v postopku in s tem kršitev načela kontradiktornosti, ki je neposreden izraz ustavne zagotovljene pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
ZOR člen 148, 149, 905, 148, 149, 905. ZPP člen 163, 163/7, 163, 163/7.
pogodba o leasingu - posredni finančni leasing - ekonomski lastnik - načelo relativnosti pogodbenega razmerja - pogodba v korist tretjega - zavarovalna pogodba - povrnitev stroškov - pravočasnost predložitve stroškovnika - nepravilno vabljenje na narok za glavno obravnavo
Leasing pogodba, ki jo je tožeča stranka sklenila z drugotoženo stranko, in iz nje izhajajoč interes tožeče stranke do nemotene uporabe vozila v razmerje med toženima strankama ne more poseči na način, kot to želi tožeča stranka. Razmerje med toženima strankama glede storitev in ugodnosti po sistemu zavarovanja (Identicar) je namreč obligacijsko pravno razmerje, katerega temeljna značilnost je tudi njegova relativnost (148. člen ZOR).
Res je, da opisano načelo relativnosti pogosto nasprotuje potrebam življenja, ki zahtevajo, da se v določenih primerih priznajo pogodbene pravice tudi tretjim osebam, ki niso sodelovale pri sklepanju pogodbe. Vendar tudi v takšnih primerih načela relativnosti ne more preseči sam obstoj interesa tretje osebe oziroma sam obstoj nekega drugega pravnega razmerja med drugima strankama.
ZOR člen 26, 126, 210, 210/4, 371, 374, 26, 126, 210, 210/4, 371, 374. ZGD člen 8, 8/1, 8, 8/1.
izjalovljen namen - kondikcijski zahtevek - condictio causa data causa non secuta - neupravičena korist - ugovor zastaranja - zastaranje kondikcijskega zahtevka
Tožeča stranka je ob spornem nakazilu dne 2. 8. 1994 imela šele pričakovanje, da ji bo v posledici nakazila nastala terjatev do družbe P. d.o.o., če bo dokapitalizacija tudi dejansko izvedena. Ker dokapitalizacija s stvarnim vložkom, ki bi ga morala zagotoviti tožena stranka, ni bila realizirana, je s tem odpadla možnost, da bi tožeča stranka povrnitev vplačanega zneska lahko zahtevala od družbe P. d.o.o. S tem pa se je izjalovil namen, zaradi katerega je tožeča stranka izvršila plačilo, v posledici česar je podana podlaga kondikcijskega zahtevka s strani tožeče stranke (condictio causa data causa non secuta).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – seznanitev z razlogom – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – prekluziven rok
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker jo je tožena stranka izdala po poteku prekluzivnega subjektivnega roka za podajo odpovedi, ki je začel teči, ko je bila seznanjena s konkretnimi razlogi, ki odpoved utemeljujejo, to je, ko je prejela osnutek revizijskega poročila, iz katerega so razvidne številne nepravilnosti v zvezi z neplačanimi računi in z uporabo službene kartice.
ZOR člen 1064, 1064/1, 1064/2, 1064/3, 1064, 1064/1, 1064/2, 1064/3.
pogodba o sefu - razdrtje pogodbe - izpraznitev sefa
Ko banka razdre pogodbo, lahko zahteva od uporabnika naj izprazni sef in ji izroči ključ. Če ta tega ne stori, pa lahko banka zahteva da se sef sodno odpre, ugotovi njegova vsebina in najdene stvari izročijo v depozit sodišču ali zaupajo v hrambo banki.
transformacija – pogodba o zaposlitvi za določen čas – arbitražni dogovor – arbitraža – sodna pristojnost
Za konkretni spor, ki se nanaša na transformacijo delovnega razmerja iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas oziroma na obstoj delovnega razmerja med strankama tudi po izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, kolektivna pogodba tožene stranke ne predvideva arbitraže. Posledično se stranki v pogodbi o zaposlitvi nista mogli dogovoriti za pristojnost arbitraže, takšen arbitražni dogovor ne velja, ampak je dopustno sodno varstvo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok - materialno procesno vodstvo
Sodišče mora na prekluzivne roke, znotraj katerih je potrebno podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, paziti po uradni dolžnosti. Ker bi bila v konkretnem primeru podana odpoved pravočasna le v primeru, če bi se tožena stranka z razlogi, ki jo utemeljujejo, seznanila šele na dan, ko je sestavila pisno obdolžitev in vabilo na zagovor (na katero se tožnica ni odzvala), bi sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva moralo poskrbeti, da se navedena vprašanja razčisti.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 177, 177/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor – pisno opozorilo
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka tožnici ni omogočila zagovora v smislu določb ZDR. V dveh predhodnih pisnih opozorilih je sicer navedla, da lahko tožnica poda zagovor kadarkoli popoldne v pisarni direktorja, česar ni storila, v zadnjem pisnem opozorilu (ki bi ga bilo mogoče šteti kot pisno obdolžitev) pa vabila na zagovor ni bilo. V kolikor je tožena stranka štela, da je vabilo na zagovor že podala, bi morala v zadnjem pisnem opozorilu oziroma pisni obdolžitvi to navesti oziroma bi morala navesti okoliščine, zaradi katerih zagovora ne bi bila dolžna omogočiti.
ZDR člen 205, 205. ZDSS-1 člen 23, 23/1, 23/4, 23, 23/1, 23/4.
prenehanje delovnega razmerja - direktno sodno varstvo - arbitraža
Ker so spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja spori posebnega pomena, kar je izraženo s številnimi določbami delovnopravne zakonodaje (prednostni postopek, krajši roki ipd.), saj gre pri tem za odločanje o bistvenih vprašanjih delovnega razmerja, je s 23. členom ZDSS-1 omogočeno neposredno sodno varstvo brez zavlačevanja z raznimi oblikami alternativnega reševanja sporov, kamor sodi tudi arbitraža.
povzročitev splošne nevarnosti - jašek za meteorne vode
Vsaka povzročitev nevarnosti z enim od izvršitvenih dejanj, naštetih v 1. odst. 317. čl. KZ še ne pomeni avtomatično tudi konkretnega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja velike vrednosti. Konkretnost te nevarnosti mora namreč biti podana že sama po sebi, ne pa šele ob spletu dodatnih okoliščin, ki tudi sicer v primerljivih primerih in izkustveno gledano, nikoli ne nastopijo.
ZTLR člen 38, 38. ZOR člen 210, 219, 220, 223, 225, 210, 219, 220, 223, 225.
vlaganja v tujo nepremičnino - nezavedna gestija - dopustna gestija - nedopustna gestija verzija - uporabnina - dobra vera
1. Osnovno pravilo obligacijskega prava je načelo nevmešavanja v tuje zadeve. Iz tega načela med drugim izhaja, da lastnik nepremičnine načeloma ni dolžan kriti stroškov vlaganj, ki jih je v njegovo nepremičnino nepoklicano opravil tretji.
2. V primeru dobroverne uporabe posestniku ni mogoče naložiti plačila uporabnine po 219. členu ZOR.
upravna poravnava - odločba o denacionalizaciji - izvršljivost poravnave, sklenjene v denacionalizacijskem postopku - izstavitev zemljiškoknjižne listine
Poravnavo, sklenjeno v denacionalizacijskem postopku je torej treba vključiti v odločbo o denacionalizaciji, saj šele z izvršljivostjo te odločbe postane izvršljiva tudi vsebina poravnave. Poravnavi, sklenjeni v denacionalizacijskem postopku postali izvršljivi šele z odločbo o denacionalizaciji in to po določilih Zakona o upravnem postopku - ZUP. Ker pa izvršljivost takšnih poravnav ureja poseben zakon in je zato predpisan upravni postopek, je očitno, da teh poravnav ni mogoče uporabiti kot pravne podlage za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine v pravdnem postopku, saj tovrstna odločitev sploh ne spada v sodno pristojnost.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - reintegracija - odškodnina - razlika v plači
Reintegracijski zahtevek (za vrnitev na delo na prejšnje delovno mesto) ni utemeljen, če delavec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejme drugo ustrezno delo na novem delovnem mestu. V tem primeru mu je delodajalec dolžan izplačevati plačo skladno z novo pogodbo o zaposlitvi. Ker pa je sodišče ugotovilo neutemeljenost odpovednega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, je tožeča stranka upravičena do odškodnine za povračilo premoženjske škode v višini razlike med plačo za prejšnje delovno mesto in plačo, ki jo prejema na novem delovnem mestu.
ZDR člen 119, 119/1, 132, 132/1, 119, 119/1, 132, 132/1.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - invalidnosti i. kategorije - pravnomočnost odločbe - odpravnina ob upokojitvi
Odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije je podlaga za prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu (1. odstavek 119. člena ZDR) z dnem, ko postane pravnomočna. Tega dne postane odločba izvršljiva, od naslednjega dne dalje pa se prične izplačevati invalidska pokojnina. V primeru takšnega načina prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ima delavec pravico do odpravnine zaradi upokojitve.