ZDR člen 125, 125/1, 125, 125/1. ZJU člen 24, 24/3, 67, 67/2, 156, 156/3, 24, 24/3, 67, 67/2, 156, 156/3.
javni uslužbenec - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - podaljšanje poskusnega dela - učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Ker je mogoče delavčevo sposobnost za opravljanje določenega dela oceniti le v primeru, če delavec v času poskusnega dela dejansko dela (delo opravlja), se poskusno delo podaljša v primeru začasne odsotnosti delavca. Do podobne situacije, kot v primeru delavčeve odsotnosti z dela, je prišlo tudi z nastopom sodnih počitnic, ki so trajale eno tretjino dogovorjenega poskusnega dela. V času sodnih počitnic tožnik ni mogel v pričakovanem obsegu opraviti svojega dela, zaradi česar podaljšanje njegovega poskusnega dela ni bilo nezakonito.
Ker ZJU/2002 določbe o tem, da bi lahko javnemu uslužbencu zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delovno razmerje prenehalo pred vročitvijo odločitve o njegovi pritožbi zoper sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni imel, je tožena stranka kot datum prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki napačno določila pred dokončnostjo tega sklepa. Iz tega razloga je tožnik upravičen do priznanja delovnega razmerja za čas od dneva, določenega v sklepu o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, do dneva dokončnosti tega sklepa (ob ugotovitvi, da je sicer odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita).
Huda malomarnost je podana le tedaj, če se je delavec zavedal možnosti nastanka škode, do katere bi lahko prišlo zaradi njegovega ravnanja, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo preprečil oziroma, da škoda ne bo nastala. Pogoj za to obliko krivde je torej obstoj voljnega elementa (zavedanja možnosti nastanka škode). Ker je tožnik pozabil, da ima viličar, s katerim je želel naložiti blago, pokvarjene zavore, mu ni mogoče očitati, da se je zavedal možnosti nastanka škode (ki je nastala, ker viličarja ni mogel pravočasno ustaviti) in ni mogoče govoriti o hudi malomarnosti. Očitati bi mu bilo mogoče zgolj navadno malomarnost, takšna oblika krivde pa ne omogoča zakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
ZPP člen 111, 111. ZFPPod člen 27, 27. ZFPPIPP člen 496.
predlog za nadaljevanje izvršbe - družbeniki izbrisane družbe
Dne 31.12.2007 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 126/2007 objavljen nov Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z veljavnostjo od 15.1.2008. Rok, ko je bilo mogoče ponovno začeti postopke za uveljavitev terjatev upnikov je pričel teči z dnem uveljavitve tega zakona.
ZPPSL člen 5, 5/2, 13, 94, 97, 97/5, 105, 5, 5/2, 13, 94, 97, 97/5, 105. OZ člen 287, 288, 287, 288.
začetek stečajnega postopka - pooblaščenec za zastopanje - predlog za prisilno poravnavo
Vložitev predloga za začetek postopka prisilne poravnave je procesna ovira (negativna procesna predpostavka) za začetek stečaja, pri čemer zakon ne določa nobenih posledic, ki bi vplivale na vložen predlog za začetek stečajnega postopka. Bistvo določbe 2. odst. 5. čl. ZPPSL je v tem, da daje postopku prisilne poravnave relativno prednost pred stečajnim postopkom.
Navedbe tožeče stranke v pritožbi pomenijo napad na dejansko stanje kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, po izrecni določbi 1.odst. 458.čl. ZPP pa se sodba izdana v sporu majhne vrednosti ne more izpodbijati tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZNP člen 21, 21. ZGD-1 člen 50, 52, 322, 322/3, 50, 52, 322, 322/3.
imenovanje izrednega revizorja
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 3.odst. 322.čl. ZGD-1, saj bi moral predlagatelj kot imetnik delnic nasprotnega udeleženca te delnice deponirati pri klirinško depotni družbi le tedaj, če bi šlo za še nedeponirane delnice v materializirani obliki. Ker pa so delnice nasprotnega udeleženca izdane v nematerializirani obliki in se kot take itak nahajajo v deponiji pri klirinško depotni družbi (ki jih vodi v imenu in za račun izdajatelja, to je nasprotnega udeleženca), ne more biti nobene dileme o tem, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi povsem pravilno uporabilo omenjeno zakonsko določbo, pri čemer pritožba niti ne zatrjuje, da je predlagatelj te delnice odsvojil ali z njimi kako drugače razpolagal do odločbe o predlogu za izredno revizijo.
pobotni ugovor - leasing pogodba - razveljavitev pogodbe
Po 285. čl. ZPP je predsednik senata dolžan poskrbeti tudi za to, da se ponudijo in dopolnijo dokazila. Zato bi moralo že sodišče prve stopnje, v skladu z določbami o materialnem procesnem vodstvu, pred odločitvijo o zadevi stranki pozvati, da jo predložita.
Tožnica je konkretizirala denarni tožbeni zahtevek, tako da je namesto opisno opredeljenega zahtevka za izplačilo nadomestila plače za čas po nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahtevala plačilo nadomestila plače v višini 800,00 EUR mesečno. Ker gre za spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, v katerem je možnost objektivne spremembe tožbe dovoljena po specialni določbi 4. odstavka 41. člena ZDSS-1, tožena stranka takšni spremembi tožbe ni mogla nasprotovati, sodišče prve stopnje pa smotrnosti spremembe tožbe ne bi smelo presojati, ampak bi jo moralo dopustiti.
Upoštevaje zakonsko podlago čl. 200 ZOR pripada oškodovanki takšna denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki naj ji omogoči satisfakcijo, zadoščenje, s prisojenim zneskom pa ima oškodovanka možnost, da si z njim pridobi zadovoljstvo in kolikor je mogoče ublaži trpljenje zaradi razžalitve. Da pa bi prisojena denarna odškodnina ustrezala pravnemu standardu pravične denarne odškodnine, mora tako sodišče pri odločanju upoštevati ne le okoliščine primera, zlasti stopnjo bolečin in njihovo trajanje,ampak tudi pomen prizadete dobrine in namen odškodnine in paziti, da odmerjena odškodnina ne gre na roko težnjam, nezdružljivimi z njeno naravo in namenom, kar pomeni, da mora sodišče pri razsoji višine odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati več meril in to za vsak konkretni primer posebej. Upoštevati mora objektivna merila, kjer se upošteva narava in teža poškodbe in subjektivna merila, ki se nanašajo na to, koliko oškodovančeve osebne lastnosti, kot so starost, spol, poklic, siceršnje življenjske aktivnosti in podobno vplivajo na obseg škode. Tretje merilo pa je okvir, ki ga je izoblikovala sodna praksa in se izraža v medsebojnem primerjanju med posameznimi škodami in odškodninami zanje. Tako je odškodnina posledica konkretizacije in individualizacije posameznega škodnega primera, ob tem pa se upošteva tudi kriterij primerljivosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR mora delodajalec dokazati, da je hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja po obsegu, intenzivnosti, pomenu in drugih okoliščinah takšna, da je izredna odpoved utemeljena. Ker je tožena stranka tožniku očitala zgolj neudeležbo na sestanku, na katerem se ni dogajalo nič, kar ne more predstavljati hujše kršitve delovnih obveznosti, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz 1. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi opr. št. I dne 1. 7. 2002 v tč. 1 in 3 izreka sklepa. Navedeni izvršilni sklep prvostopnega sodišča pa ne vsebuje 1. in 3. točke izreka, ampak je iz 1. odstavka izreka razvidno, pod tč. a, kolikšno glavnico dolguje toženec, pod tč. b, kolikšne so zakonske zamudne obresti (glavnice in dnevi zapadlosti posameznih glavničnih zneskov) in pod tč. c, koliko znašajo odmerjeni stroški izvršilnega postopka s pripadki. Tako iz izreka izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati, v katerem delu je prvostopno sodišče vzdržalo v veljavi izpodbijani sklep o izvršbi prvostopnega sodišča z dne, ker v izreku ni navedlo pravilnih označb odločitev iz sklepa o izvršbi, ravno tako pa tudi ni opisalo, na kaj se nanašata 1. in 3. točka, ki ju je vzdržalo v veljavi in glede na to tako ni mogoče preizkusiti prvostopne odločbe, saj je njen izrek nerazumljiv.
ZOR člen 148, 149, 905, 148, 149, 905. ZPP člen 163, 163/7, 163, 163/7.
pogodba o leasingu - posredni finančni leasing - ekonomski lastnik - načelo relativnosti pogodbenega razmerja - pogodba v korist tretjega - zavarovalna pogodba - povrnitev stroškov - pravočasnost predložitve stroškovnika - nepravilno vabljenje na narok za glavno obravnavo
Leasing pogodba, ki jo je tožeča stranka sklenila z drugotoženo stranko, in iz nje izhajajoč interes tožeče stranke do nemotene uporabe vozila v razmerje med toženima strankama ne more poseči na način, kot to želi tožeča stranka. Razmerje med toženima strankama glede storitev in ugodnosti po sistemu zavarovanja (Identicar) je namreč obligacijsko pravno razmerje, katerega temeljna značilnost je tudi njegova relativnost (148. člen ZOR).
Res je, da opisano načelo relativnosti pogosto nasprotuje potrebam življenja, ki zahtevajo, da se v določenih primerih priznajo pogodbene pravice tudi tretjim osebam, ki niso sodelovale pri sklepanju pogodbe. Vendar tudi v takšnih primerih načela relativnosti ne more preseči sam obstoj interesa tretje osebe oziroma sam obstoj nekega drugega pravnega razmerja med drugima strankama.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tudi v primeru, če bi obstajalo prosto delovno mesto, za katerega bi tožnik izpolnjeval pogoje ali pa bi se za delo lahko dokvalificiral ali prekvalificiral, mu tožena stranka takega dela ne bi bila dolžna ponuditi, če bi izkazala, da nima potrebe po zasedbi tega delovnega mesta ali pa če bi bila dokvalifikacija ali prekvalifikacija predolgotrajna ali povezana s prevelikimi (nesorazmernimi) stroški.
Upnik v zapuščinskem postopku ni stranka postopka razen kadar zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, saj so stranke lahko le osebe, ki svoje pravice opirajo izključno na dednopravno podlago. Upnik pa svojo praico opira na upniško-dolžniško razmerje na drugi pravni podlagi.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – sodno varstvo – rok za sodno varstvo
Tožnik je tožbo vložil prepozno, saj rok 30 dni za uveljavljanje sodnega varstva ob prenehanju delovnega razmerja ni začel teči od prejema dopisa Zavoda RS za zaposlovanje, iz katerega izhaja, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, ampak ko je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala veljati.
OZ člen 64, 64/1, 83, 847, 847/1, 64, 64/1, 83, 847, 847/1. ZNPosr člen 25, 25/1, 25/3, 25/4, 25/5, 25, 25/1, 25/3, 25/4, 25/5.
posredniška pogodba - pogodba o posredovanju - promet z nepremičninami - obveznost posrednika - provizija - plačilo za posredovanje - ara - sklenitev pogodbe - nejasna določila
Ara je realni kontrakt. Da bi pogodba o ari bila veljavno sklenjena, mora biti tudi izročen denarni znesek, ki je predmet are, razen če ni dogovorjeno kaj drugega. Ne zadošča le obljuba ene stranke, da bo aro dala. Sam podpis zapisa pogodbe o ari je torej nerelevanten, če tožeča stranka ni zatrjevala drugačnega dogovora. Ker ara ni bila izročena, pogodba o ari ni sklenjena. Zato tudi ob razlagi spornega 2. stavka 6. točke Splošnih pogojev, za kakršno se zavzema tožeča stranka, tj. da je plačilo za posredovanje zapadla v plačilo ob sklenitvi pogodbe o ari (in ne prodajne pogodbe, kot je to pravilno in v skladu s 83. členom OZ razlagalo prvostopenjsko sodišče), tožeča stranka ni pridobila pravice do plačila. Ob ugotovitvi,da ni bila sklenjena niti pogodba o ari, niti prodajna pogodba, za sklenitev katere je tožeča stranka posredovala, zahtevek tožeče stranke za plačilo za posredovanje ni utemeljen niti po določilih sklenjene pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami skupaj z njenimi splošnimi pogoji, niti po določilih Zakona o nepremičninskem posredovanju, niti po določilih Obligacijskega zakonika.
URS člen 22, 22. ZPP člen 139, 139/3, 140, 141, 141/4, 142, 139, 139/3, 140, 141, 141/4, 142. EKČP člen 6.
vročanje subjektu vpisa v sodni register - ponovno vročanje sodbe - kršitev načela kontradiktornosti - neenako obravnavanje strank v postopku
Iz obrazloženega izhaja, da sodišče prve stopnje vse do vročanja sodbe ni sledilo predlogu tožeče stranke, naj se pisanja vročajo na naslov njenega zakonitega zastopnika. Z dopustitvijo ponovnega vročanja sodbe na drugem kraju od tistega, na katerem so se do tedaj veljavno opravljale vročitve sodnih pisanj, bi sodišče tožeči stranki dalo možnost, da v dodatnem roku vloži pravno sredstvo. Takšno postopanje pa bi po presoji pritožbenega sodišča pomenilo neenako obravnavanje strank v postopku in s tem kršitev načela kontradiktornosti, ki je neposreden izraz ustavne zagotovljene pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
Določba čl. 182/I ZIZ jasno določa, da mora predkupni upravičenec uveljavljati predkupno pravico takoj po končani javni dražbi, torej na naroku, na katerem se je javna dražba opravila.
ZZVZZ člen 81, 82. ZPIZ-1 člen 91, 91/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1, 233, 233/1, 235, 238, 239, 244.
začasna nezmožnost za delo – ocena delazmožnosti – dokončna odločba
Dokončna in izvršljiva odločba ZPIZ predstavlja objektivno podlago za ocenjevanje tožnikove začasne nezmožnosti za delo in sicer se ta ocenjuje za delo, za katero je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da ga je zmožen opravljati. Dejstvo, da tožnik ni bil premeščen na drugo delovno mesto in da ni podpisal nove pogodbe o zaposlitvi, samo po sebi ne predstavlja razloga za bolniški stalež. Tudi začasna nezmožnost se ne ugotavlja za delo, za katero je bilo že z odločbo ZPIZ ugotovljeno, da tožnik zanj ni trajno zmožen.
ZOR člen 26, 126, 210, 210/4, 371, 374, 26, 126, 210, 210/4, 371, 374. ZGD člen 8, 8/1, 8, 8/1.
izjalovljen namen - kondikcijski zahtevek - condictio causa data causa non secuta - neupravičena korist - ugovor zastaranja - zastaranje kondikcijskega zahtevka
Tožeča stranka je ob spornem nakazilu dne 2. 8. 1994 imela šele pričakovanje, da ji bo v posledici nakazila nastala terjatev do družbe P. d.o.o., če bo dokapitalizacija tudi dejansko izvedena. Ker dokapitalizacija s stvarnim vložkom, ki bi ga morala zagotoviti tožena stranka, ni bila realizirana, je s tem odpadla možnost, da bi tožeča stranka povrnitev vplačanega zneska lahko zahtevala od družbe P. d.o.o. S tem pa se je izjalovil namen, zaradi katerega je tožeča stranka izvršila plačilo, v posledici česar je podana podlaga kondikcijskega zahtevka s strani tožeče stranke (condictio causa data causa non secuta).