Sodišče je nepravilno zavrnilo predlagan dokaz z zaslišanjem prič, ker ne bi mogle prepričljivo potrditi dogovora pravdnih strank o menjavi deviz, kar smiselno pomeni, da dokaza ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel. Tako ravnanje pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
SZ člen 116, 116. ZPPLPS člen 4, 4. ZZK-1 člen 243, 244, 243, 244.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice
Tožnik je za izbrisno tožbo lahko aktivno legitimiran, če je na stvari, ki je bila predmet vpisa, pred vpisom pridobil lastninsko pravico. Tožnik je zatrjeval, da je lastninsko pravico na spornem stanovanju pridobil na podlagi zakona, konkretno na podlagi določbe 116. člena Stanovanjskega zakona iz leta 1991 (SZ).
Čeprav je sodišče ugotovilo, da je šlo pri obeh obtožencih za hipno odločitev, ne pa za vnaprej načrtovano ravnanje, pa glede na ugotovitev, da je prvoobtoženi prvi udaril oškodovanca s steklenico od zadaj po glavi, nato pa je z agresijo začel tudi drugoobtoženi, ki je oškodovanca udaril v obraz, ko je še stal, nato pa sta ga oba skupaj pretepala, sta oba obtoženca sostorilca pri kaznivem dejanju hude telesne poškodbe, čeprav je izkazano, da je vreznine povzročil le prvoobtoženi.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - spor o premoženju, ki spada v zapuščino - nadaljevanje postopka
Ker pritožnica nima položaja dedinje, bi lahko šlo kvečjemu za spor med dediči in tretjo osebo glede veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, za tak spor pa zapuščinsko sodišče nima podlage za prekinitev postopka v 210. členu ZD. Tretja oseba lahko svoj zahtevek uveljavi samo v pravdi.
predlog za razdelitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku – čas vložitve predloga – eventualna maksima – nova dejstva in dokazi
V nepravdnem postopku se na podlagi 37. čl. ZNP uporabljajo določbe ZPP o eventualni maksimi (286. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP), vendar to enako velja le za navajanje novih dejstev in novih dokazov, ne velja pa za vloge udeležencev glede načina razdelitve premoženja. Takšen predlog lahko udeleženci postopka podajajo do konca nepravdnega postopka.
Kaznivo dejanje nasilništva je sestavljeno kaznivo dejanje in so v njem konzumirana kazniva dejanja po 169. čl. KZ (razžalitev), 146. čl. KZ (grdo ravnanje), 142. čl. KZ (prisiljenje) in po čl. 145 KZ (ogrožanje varnosti). Ker so izvršitvena dejanja po 1. odst. 299. čl. KZ našteta alternativno, za obstoj kaznivega dejanja zadostuje, da storilec uresniči le eno od predvidenih oblik, če pa uresniči več oblik tega kaznivega dejanja, gre za navidezni stek in je podano le eno kaznivo dejanje. Poleg posledic storilčevega izvršitvenega dejanja pa mora nastati tudi ogroženost, zgražanje ali prestrašenost v javnosti ali v družini, kar se pri občanih in družinskih članih odraža kot nemir, nerazpoloženje, vznemirjenost, občutek strahu in podobno. Slednje pa je v opisu obravnavanega dejanja izostalo. V opisu dejanja se sicer navaja, da sta bila obdolženčeva mladoletna sinova, ki sta bila dostikrat navzoča pri prepirih, v neprijetnem položaju ter da so ti prepiri na njiju vplivali negativno in je bil mlajši sin za mamo v skrbeh, starejši pa se je takšnim prepirom izognil tako, da je odšel ven ali se zaprl v svojo sobo, vendar navedena stanja po oceni pritožbenega sodišča po svoji intenzivnosti ne dosegajo pojme ogroženosti, zgražanja ali prestrašenosti, kar pa je, kot je bilo to že navedeno, zakonski znak očitanega kaznivega dejanja. Navedbo, da je bil mlajši sin prestrašen, pa je razumeti le v kontekstu očitanega dejstva, da je obdolženec slednjemu zagrozil, da bo iz službe prinesel pištolo in ga ustrelil in ne zaradi prepirov med obdolžencem in oškodovanko oziroma "psihičnega" nasilja, ki naj bi ga obdolženec izvajal nad oškodovano.
zemljiškoknjižno dovolilo - vknjižba lastninske pravice - sodba na podlagi pripoznave
Namen procesne omejitve prostega razpolaganja z zahtevki po 3. odst. 3. čl. ZPP je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava zaradi kogentnih zapovedi oziroma prepovedi ne bi mogle doseči.
krivdna odškodninska odgovornost – vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo – (objektivna) predvidljivost nastanka škode – teorija o adekvatni vzročnosti
Za presojo toženčeve odškodninske odgovornosti je pomembno, ali je možnost nastanka škode kot posledica njegovega ravnanja (objektivno) predvidljiva, torej ali je bil toženec sposoben predvideti, da lahko njegovo ravnanje povzroči škodljive posledice.
ZGD člen 6, 6/1, 6/1-3, 580 ZGD-1 člen 8 ZPPSL člen 142, 142/3.
spregled pravne osebnosti - vezanost na ugotovljeno terjatev v stečaju
Čeprav toženec v postopku, kjer je bila ugotovljena terjatev družbe, za katero odgovarja zaradi okoliščin po 3. alineji 1. odst. 6. čl. ZGD, ni sodeloval, ga ta pravnomočna ugotovitev veže, saj bi bil v nasprotnem primeru (vsaj delno) izničen namen instituta spregleda pravne osebnosti.
Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne priloži listin, določenih v 3. odstavku 13. člena ZST, takšen predlog ni formalno nepopoln (in se ga ne zavrže), ampak ga je potrebno obravnavati po vsebini (in zaradi neutemeljenosti zavrniti).
pogodba o življenjskem zavarovanju - vodenje pravdnega postopka - izvedenstvo
Res je, da po čl. 252 ZPP sodišče vodi dokaze izvedencev, vendar pa ni bila dolžnost sodišča, da ponovno zasliši izvedenca P., če je verjelo izvedbi izvedenca B. Sodišče prve stopnje je razumno obrazložilo, zakaj je verjelo temu izvedencu, zato bi lahko le tožeča stranka predlagala soočenje izvedenca po II. odst. 254. čl. ZPP.
Obnovo postopka iz razloga po 4. točki 394. člena ZPP (če pravdne stranke ne zastopa zakoniti zastopnik) lahko zahteva le stranka, katere pravice so bile kršene s tem, ker v postopku ni bila pravilno zastopana, in ne nasprotna stranka.
6 % prispevek za pokojninsko zavarovanje pri izplačilu nagrade in stroškov sodnemu izvedencu iz cenitve ima pravno podlago v 2. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem zavarovanju, saj se sodni izvedenci in cenilci ne uvrščajo med osebe, ki bi opravljale to delo kot samostojno dejavnost. Funkcija sodnega cenilca je med določbami o zavarovanju za posebne primere umeščena v „drugo pravno razmerje“, za katera se vzpostavi zavarovanje po 2. odst. 27. čl. ZPIZ-1, prispevek 6 % od bruto zneska prejemnika iz drugega pravnega razmerja plačujejo izplačevalci.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Pri tožniku je bila ugotovljena dokaj visoka stopnja alkohola v krvi, čeprav je tožena stranka delavce že dalj časa opozarjala na pomen spoštovanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma o treznosti na delovnem mestu. Poleg tega je bilo tožnikovo delo v proizvodnji takšne narave, da je s tem, ko ga je opravljal pod vplivom alkohola, povečal možnost nastanka škode oziroma poškodbe. Navedene okoliščine so povzročile, da je tožena stranka izgubila zaupanje vanj in mu utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka.
2. odst. 283. čl. ZGD med drugim določa, da o sklicu skupščine odloči uprava z navadno večino. V obravnavanem primeru iz družbene pogodbe izhaja, da ima tožena stranka poslovodni odbor, ki ga sestavljajo trije člani. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je v primeru, kakršen je obravnavani, skupščina pravilno sklicana tedaj, ko je o njenem sklicu odločil poslovodni odbor z navadno večino. Ko je to storjeno pa zadošča, da družbenike o sklicu obvesti kdorkoli izmed poslovodij.
OZ člen 86, 86. ZDR člen 11, 11/1, 13, 13/1, 11, 11/1, 13, 13/1.
pogodba o zaposlitvi - ničnost - po uradni dolžnosti
Če se izkaže, da so utemeljene navedbe tožnika, da dela, ki bi ga moral opravljati po pogodbi o zaposlitvi, sploh ni (da gre za fiktivno pogodbo), je pogodba o zaposlitvi lahko nična. Kar mora sodišče prve stopnje presojati po uradni dolžnosti.
obligacijsko pravo - stvarno pravo - stanovanjsko pravo
VSL0006634
ZTLR člen 13, 15, 13, 15. SZ člen 26, 32, 26, 32.
upravnik večstanovanjske hiše - upravljanje večstanovanjske hiše - stroški upravljanja - način delitve
Razdeljevanje stroškov in izterjava prispevkov je skladno s pogodbo o upravljanju naloga upravnika, ta pa ne more svoje naloge v primeru odsotnosti pogodbe o upravljanju med etažnimi lastniki ali sodnega sklepa z enakim učinkom opraviti tako, da upoštevajoč zgoraj omenjeno metodologijo točkovanja sam določi velikost deležev etažnih lastnikov kot podlago za izračun stroškov upravljanja v ožjem smislu.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da je tožena stranka s tem, ko je odločitev o predlogu za razširitev dnevnega reda prepustila v odločitev skupščini, omogočila obravnavanje dodatnih točk dnevnega reda (ob predpostavki podanega potrebnega soglasja večine navzočih delničarjev). Zato ni moč govoriti o zlorabi instituta razširitve dnevnega reda s strani uprave tožene stranke in samovoljnem odločanju uprave o dopolnitvah predlaganega dnevnega reda.
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da je bil dnevni red razširjen že zato, ker so bili navzoči na skupščini vsi delničarji. Dejstvo, da so bili na skupščini navzoči vsi delničarji (univerzalna skupščina) ne ustvarja posledic že samo po sebi, temveč je šele pogoj za nastanek le -teh. Zato ni utemeljena trditev pritožnika, da je zaradi pravil o univerzalni skupščini sklep o (ne)razširitvi dnevnega reda po sami vsebini v nasprotju z zakonom.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – poslovodna oseba
Četudi sta stranki v individualni pogodbi o zaposlitvi določili, da lahko pride do prenehanja delovnega razmerja tudi iz drugih utemeljenih razlogov, presojana odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri ni naveden razlog za odpoved, ni zakonita. Da bi bila zakonita, bi morali stranki utemeljene razloge za prenehanje delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi konkretizirati oziroma bi morala tožena stranka odpoved podati na enega izmed načinov, določenih v ZDR.