najemna pogodba - večstanovanjska stavba - subsidiarna odgovornost - poslovodstvo brez naročila
Sklicevanje tožene stranke v pritožbi na določilo 24. čl. Stanovanjskega zakona je po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljeno. V konkretnem primeru namreč sodišče prve stopnje zahtevku tožeče stranke ni ugodilo zato, ker je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o storitvah, ampak na nepogodbeni podlagi, to je na podlagi poslovodstva brez naročila (223. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR). V takem primeru pa so določila Stanovanjskega zakona, ki govorijo o pogodbenem razmerju med lastnikom in najemnikom, že zato neuporabna.
V izvršilnem postopku res velja načelo stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče upniku ne more prisoditi kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati. Izvršilni postopek je v tem smislu res namenjen le realizaciji upnikove terjatve, ki je ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku, vendar pa to ne pomeni nujno, da morajo biti tudi nedenarne obveznosti brez izjeme izpolnjene dobesedno tako, kot se glasijo, ampak je treba ustrezno upoštevati tudi namen, ki naj se doseže z izpolnitvijo obveznosti.
Dokazno breme, da je toženec tožniku plačal tudi 490.000,00 SIT je res na tožencu, vendar pa je toženec za te svoje trditve ponudil dokaze. Ne glede na to, da toženec na glavno obravnavo, na kateri naj bi se ti dokazi izvajali, ni prišel in zato ni mogel biti zaslišan sam kot stranka postopka, pa ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da prič, ki so bile predlagane glede tega, da so bili položeni pri tožeči stranki posamezni zneski v skupni višini 490.000,00 SIT ni zaslišalo, ker naj bi se taka plačila dala dokazovati le z listinskimi dokazi. Takih dokaznih pravil pravdni postopek ne pozna, je pa ta kršitev vsekakor lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
mamilo - nedovoljeno gojenje konoplje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - nadaljevano kaznivo dejanje
Nedovoljeno gojenje konoplje sicer pomeni izvršitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ, vendar mora biti pri tem obdolženemu dokazano, da je konopljo gojil z namenom, da se proda kot mamilo.
nadaljevanje izvršbe - aktivni družbeniki - ugovor novega dolžnika
Za utemeljenost odločitve sodišča prve stopnje v navedenem delu je zadoščala že njegova ugotovitev, ki niti ni predmet pritožbenega izpodbijanja, da sta bila (tudi) pritožnika družbenika izbrisane družbe in da je upnik pravočasno, v roku enega leta po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra v Uradnem listu RS, predlagal nadaljevanje postopka zoper družbenike (4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod).
dovolitev izvršbe - prehod terjatve - pogodba o odstopu terjatve - po zakonu overjena listina
Ker upnik ni predložil verodostojne listine, iz katere bi izhajala tako upnik kot tudi dolžnik, pogodba o odstopu terjatve pa ne izpolnjuje pogojev po I. odstavku 24. člena ZIZ, ni bilo mogoče v celoti ugoditi upnikovemu predlogu za izvršbo.
zasebna tožba – predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj – zasebni tožilec kot upravičeni predlagatelj – ustavna pravica do enakosti pred zakonom
Pritožnik ima prav, ko meni, da pravica za predlaganje posameznih preiskovalnih dejanj pripada tudi njemu kot zasebnemu tožilcu. Kot namreč izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 8.4.2004 opr. št. Up-119/02, je ustavno sodišče, odločujoč o upravičenosti enakega zahtevka, vendar podanega po oškodovancu kot tožilcu, pojasnilo, da je z razlago, da gre pravica iz 431. čl. ZKP le državnemu tožilcu, oškodovanec kot tožilec postavljen v neenakopraven položaj z državnim tožilcem, zaradi česar je kršena pravica iz 2. odst. 14. čl. Ustave. Po mnenju Ustavnega sodišča bi zato sodišče pri razlagi določbe 431. čl. ZKP moralo izhajati iz določb 429 v zvezi s 63. in 186. čl. ZKP ter oceniti, katere od predlaganih preiskovalnih dejanj bi bilo potrebno opraviti. Navedeno razlago moč uporabiti tudi v danem primeru. Kolikor namreč zasebni tožilec po določbi 186. čl. ZKP sme od preiskovalnega sodnika zahtevati preiskavo, potem izhajajoč iz argumentacije navedene ustavne odločbe, ni videti razlogov, da ne bi mogel predlagati tudi oprave posameznega preiskovalnega dejanja, če je od tega dejanja odvisna njegova odločitev o vložitvi zasebne tožbe.
ZIZ člen 55, 55/1-8. OZ člen 280. ZPP člen 406, 406/1, 409.
izterjava zapadle preživnine – pravilna izpolnitev obveznosti – neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi – izjava mladoletnega otroka
1. Izvršilni postopek zaradi izterjave zapadle preživnine ni ne zakonski spor in tudi ni spor iz razmerij med starši in otroki.
2. Do polnoletnosti otrok ima proti dolžnici pravico terjati plačilo preživnine v imenu otrok zakoniti zastopnik, ki sta mu mladoletna otroka dodeljena v varstvo in vzgojo in le izpolnitev njemu je pravilna izpolnitev preživninske obveznosti.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročitev - javna listina - dokazovanje
Vročilnica ima elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno; v konkretnem primeru je torej potrjeno, da je bila omenjena sodna odločba toženi stranki vročena 2.4.2007. Vendar pa je glede na določilo 3. odst. 224. čl. ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Konkretno poskuša to tožena stranka v pritožbi s svojimi trditvami, da je na vročilnici pomotoma odtisnjen datum 2.4.2007 (ker datum na datirki ni bil premaknjen) in da ji je bila sodna odločba dejansko izročena 3.4.2007 (6. odst. 149. čl. ZPP). V tem smislu predlaga izvedbo določenih dokazov.
Pogoj za dokaz zapadlosti terjatve je dokazilo o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžnicama bi moral upnik dokazati z vročilnicama, iz katerih bi izhajalo, da sta dolžnici navedeno pisno izjavo sprejeli. Popis oddanih pošiljk ne dokazuje vročitve.
ZFPPod člen 25, 25/1-2, 25/2. ZGD-1 člen 511, 511/1, 511, 511/1.
odgovornost družbenikov za dolgove družbe - aktivni družbenik - vpliv na poslovanje
Ključnega pomena za presojo spornega vprašanja je dejstvo, da sta bila drugi dolžnik in tretja dolžnica v osnovnem kapitalu družbe udeležena s tako majhnim (praktično zanemarljivim) deležem, da četudi bi hotela, ne bi mogla vplivati na poslovanje družbe. Njun poslovni delež namreč ni predstavljal najmanj desetino osnovnega kapitala, zato nista mogla zahtevati niti sklica skupščine (člen 511/1 ZGD-1, prej čl. 445/1 ZGD), pri čemer je pri presoji njune pasivnosti (glede na zanemarljiv poslovni delež) pomembno tudi to, da je osnovni vložek zanju vplačal prvi dolžnik. Drugi dolžnik in tretja dolžnica torej kot družbenika nista imela (objektivne, pravno relevantne) možnosti vpliva na poslovanje izbrisane družbe, zato so brez pomena pritožbene navedbe, da nista ravnala z zahtevano stopnjo skrbnosti.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243, 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-2 člen 3/3, 49/4, 145, 145/2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov - vsebina - prispevki za socialno varnost
V seznamu izvršilnih naslovov mora biti za posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej, pri čemer določbe ni mogoče razumeti drugače, kot da morajo biti v seznamu izvršilnih naslovov navedeni tudi posamezni izvršilni naslovi.
ZNZGP člen 7a. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju FLRJ člen 6, 6/6.
priznanje lastninske pravice – nacionalizacija – upravni postopek – državljanstvo lastnika
Nepremičnine, ki so predmet tega pravdnega postopka, so vpisane v zemljiški knjigi na toženo stranko na podlagi nacionalizacije, ki je bila na območju na katerem ležijo, izpeljana 08.10.1972. Sama nacionalizacija ni bila odvisna od vprašanja na kakšni pravni podlagi (s pravnim poslom, dedovanjem in drugim) je tuj državljan postal lastnik premoženja, ki je nacionalizirano.
dediščinska tožba - zahtevek za izročitev zapuščine novega dediča - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - začetek teka roka - zapustnik razglašen za mrtvega
Objektivni rok za vložitev tožbe iz 223. člena ZD, v primeru, ko gre za zapustnika, ki je razglašen za mrtvega, začne teči s trenutkom pravnomočnosti odločbe o razglasitvi za mrtvega.
oporoka - lastnoročna oporoka - izročilna pogodba - pogodba o preužitku - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Res je sicer, da je pokojna v nadaljevanju spremenila svojo poslednjo voljo, ki jo je izrazila v obliki sodne oporoke z dne 15.04.1988, ko je kasneje sestavila lastnoročno oporoko, s katero je med drugim kot dediče še preostalega premoženja (s katerim ni razpolagala v izročilni pogodbi z dne 07.01.1985) določila prvo in drugotoženo stranko. Vendar pa ta okoliščina, na katero se tožeči stranki ponovno sklicujeta v pritožbi, nima vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj ima zapis poslednje volje z dne 15.04.1988 naravo oporoke in ne dvostranskega pravnega posla oziroma dodatka k izročilni pogodbi med tožnikoma in pokojno.
Tožena stranka se svoji odgovornosti ne bi mogla izogniti, tudi če bi bilo z gotovostjo ugotovljeno, da madež izvira od viličarja. V tem primeru bi namreč do škode prišlo tako zaradi ravnanja imetnika viličarja kot zaradi opustitve dolžnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, ki ni zagotovil varnih delovnih pogojev. Oba povzročitelja bi bila tožnici za škodo solidarno odgovorna (206. člen ZOR), zavarovalna pogodba pa nesporno pokriva škodo, ki je nastala zaradi malomarnega ravnanja zavarovanca (njegovo t.i. civilno odškodninsko odgovornost).
odlog izvršbe na predlog tretjega - obstoj pravice na predmetu izvršbe
Prvostopenjsko sodišče je ocenilo s strani tretjega predložene listine in ugotovilo, da je tretji obstoj pravice v skladu s citirano zakonsko določbo (73. člen ZIZ) izkazal.
odškodninska obveznost - predpostavke odškodninske obveznosti - protipravnost - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - svoboda izražanja
Toženka s tem, ko je medijem posredovala izjave o zdravljenju svoje hčere - o domnevno nestrokovnem posegu tožnika, ni prestopila meje svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS in ni s tem nedopustno posegla v tožnikovo čast in dobro ime.