Kljub temu, da toženec od 1.12.2010 prejema za 64,19 EUR nižje denarno nadomestilo s strani Zavoda za zaposlovanje, kot znašajo dohodki tožnikove matere, za oceno pridobitne zmožnosti zavezanca ni pomembna le višina dohodkov, ki jih prejema, temveč tudi njegovo siceršnje premoženjsko stanje, ki pa je mnogo boljše od materinega.
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana zamudna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in sicer glede tega, kdaj je bila toženi stranki opravljena vročitev tožbe in ali je tožena stranka zamudila rok za podajo odgovora na tožbo. Zgolj navedba, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, ne zadošča, saj onemogoča učinkovit preizkus pravilnosti oziroma zakonitosti zamudne sodbe.
pravni pouk – izvršba na podlagi verodostojne listine – menica
Ker pritožnica ob prejemu sklepa o izvršbi ni mogla nedvoumno ugotoviti, kakšen je rok za ugovor, bi bilo z zavrženjem njenega ugovora zaradi nepravočasnosti, poseženo v njeno ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva.
pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – neoverjen podpis na pogodbi
Predlagateljica razpolaga z originalno listino o prenosu lastninske pravice, le podpis lastnika nepremičnine oziroma prodajalca ni overjen, zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne obstoji eden izmed kumulativno postavljenih pogojev za začetek postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, in sicer da se je listina uničila oziroma izgubila.
Stopnjo trajne invalidnosti tožnika je bilo, upoštevaje določilo 7. člena SPNZ 1997, moč določiti šele po enem letu od dokončnosti stanja, to je 22.4.2006. Tako so bili elementi odškodninske terjatve tožniku znani šele 22.4.2006. Ker v skladu z določilom 380. člena ZOR terjatev sklenitelja zavarovanja zastara v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala, je zastaralni rok začel teči 1.1.2007 in do vložitve tožbe julija 2007 ni pretekel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065265
OZ člen 125, 247.
splošni učinki pogodbe – ustvarjanje obveznosti za pogodbenike – učinki obveznosti – izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve – zamuda z izpolnitvijo – pravica do povračila škode – pogodbena kazen
Sodnih primerov, ki nastajajo iz sporov med kupci stanovanj v naselju D. in Stanovanjskim skladom Republike Slovenije (toženo stranko) ne gre izenačevati, saj so kupci stanovanj predlagali različen obseg in zahtevnost sprememb v svojem stanovanju, kar lahko vpliva na odgovornost toženca za zamudo.
V konkretnem primeru je odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi ob prvem roku tožena stranka lahko izročila stanovanje, če ne bi bilo obširnih posegov, ki jih je naročila tožeča stranka.
ZPP člen 318. ZDR člen 109, 131. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 67, 67/3, 81, 81/2.
zamudna sodba - regres za letni dopust - odpravnina - jubilejna nagrada
S tem, ko tožena stranka na tožbo ni odgovorila, se šteje, da je kot resnične priznala vse navedbe tožnika v tožbi, to je navedbe, da tožniku terjatev iz delovnega razmerja ni plačala. Na podlagi teh navedb in ob izpolnjenih preostalih pogojih iz 318. člena ZPP je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust, odpravnine in jubilejne nagrade.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068600
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 451, 458. OZ člen 164, 164/4.
povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina – višina odškodnine – spor majhne vrednosti
Pri odločanju o višini premoženjske škode je treba upoštevati temeljni načeli odškodninskega prava, da denarna odškodnina ne sme presegati oškodovančevega prikrajšanja, ter da se odškodnina oškodovancu prisodi v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja.
Denarno odškodnino je mogoče prisoditi tudi v primeru, ko oškodovanec popravila stvari še ni zagotovil.
Tožnikova (delavčeva) izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je pričela učinkovati takoj z vročitvijo toženi stranki in je v skladu s tem tožniku pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Ker takrat, ko mu je tožena stranka vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (delodajalca), pri toženi stranki ni bil več v delovnem razmerju, ni bilo več pravne podlage za novo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke (delodajalca) ni mogla imeti pravnih učinkov, šlo je za odpoved brez podlage, ki je nična.
dolžnost plačevanja preživnine – višina preživnine – plačilo preživnine v denarju – vzgoja in varstvo
Sodišče prve stopnje je preživninsko breme med pravdni stranki porazdelilo le upoštevajoč ugodnejše premoženjske razmere na strani tožnika, ni pa upoštevalo, da mladoletni P. izmenično prebiva en dan pri tožniku, drugi dan pa pri toženki. Tako velik obseg stikov mladoletnega P. s tožnikom sicer ni razlog, zaradi katerega tožniku preživnine ne bi bilo treba plačevati, saj tožniku po naravi stvari v zvezi z bivanjem mladoletnega P. nastajajo le stroški njegove prehrane in bivanja (preostalih potreb oziroma življenjskih stroškov pa tožnik spričo dejstva, da mu mladoletni P. ni dodeljen v varstvo in vzgojo, ni dolžan neposredno kriti), narekuje pa nižjo preživninsko obveznost tožnika.
Preživninska obveznost se namreč praviloma izpolnjuje v denarju, drugačen prispevek pa je lahko upošteven način izpolnjevanja preživninske obveznosti, če je posledica dogovora obeh preživninskih zavezancev.
ODZ paragraf 326, 1460, 1468. ZPP člen 8, 214, 214/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje
Do prevzema sporne nepremičnine v posest je prišlo že v letu 1948, potrebna priposestvovalna doba je tako potekla že leta 1968, torej v času neurejene zemljiške knjige, zato sklicevanje na njen publicitetni učinek ni pravno odločilno.
ZP-1 člen 129a, 129a/5, 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZOdvT člen 13, 14, 14/2, 17.
stroški postopka – nagrada in potrebni izdatki zagovornika – odločanje in izdaja sodbe v skrajšanem postopku – stroški ugovora – redni sodni postopek – nagrade v razponu – nagrada za postopek – obseg nagrade – stopnja postopka in dejavnosti postopka
V primerjavi s prej veljavno Odvetniško tarifo odvetnik ne prejme več nagrade za vsako posamezno dejanje, temveč je nagrada določena za celotno storitev od prevzema do dokončanja zadeve, pri čemer višino nagrade v razponu odvetnik določi po pravičnem preudarku. Pri tem lahko upošteva npr. tudi (dobre) premoženjske razmere stranke, medtem ko mora sodišče zagotoviti ustrezno ravnovesje s položajem nasprotne stranke, ko v okviru po temelju priznanih stroškov v breme tretjih (to je tudi proračuna) presoja o potrebnosti posameznih stroškov in nagrade zagovornika glede na izid postopka, ob upoštevanju dosedanje sodne prakse in tudi načela pravičnosti. .
V skladu s 17. členom ZOdvT spadajo k stopnji postopka vse dejavnosti, storitve in postopki, povezani z obravnavano zadevo, torej tudi vložitev ugovora, saj ima le-ta za posledico odločanje pred sodiščem iste stopnje. Dejstvo, da je bil v postopku vložen ugovor, pa se lahko ovrednoti v okviru nagrade, določene v razponu za postopek na prvi stopnji. Za novo stopnjo pa torej šteje le novo odločanje po vertikalnem prenosu.
izbrisani - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – zastaranje terjatve izbrisanih – nastanek škode
Tožnik je občutil posledice napačnega ravnanja tožene stranke od 3. 7. 1994 dalje. Tožniku je tako od navedenega obdobja v letu 1994 nastajala zatrjevana premoženjska in nepremoženjska škoda. Tožnikova nepremoženjska škoda, glede na njegove trditve, predstavlja kontinuiteto istega osebnostnega stanja. Zato bi bila tudi bodoča nepremoženjska škoda predvidljiva in pričakovana. Na začetek teka zastaralnega roka namreč ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Enako pa bi veljalo (če bi bila ugotovljena) tudi za uveljavljano premoženjsko škodo zaradi preprečitve vzdrževanja registriranih in preprečitve registracije novih patentov. Po naravi stvari bi ta lahko nastajala sukcesivno. Ker je tožniku škoda nastala 3.7.1994, tožbo pa je vložil šele 18.3.2002, je njegov zahtevek zastaral.
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 174, 174/1, 179. ZPP člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti – soprispevek oškodovanca – vožnja z vinjenim voznikom – odmera nepremoženjske škode – premoženjska škoda – izguba zaslužka med zdravljenjem – delni uspeh v pravdi – izračun pravdnih stroškov
Tožnik, ki je zavestno prisedel k vinjenemu vozniku in se z njim peljal, ni ravnal s skrbnostjo povprečnega človeka, ki mora presoditi, ali je vožnja z drugim voznikom varna. Njegov soprispevek k nastali škodi je 20%.
Ni vedno odločilno samo, ali je odmerjena pravična odškodnina za vsako od vtoževanih oblik nepremoženjske škode, temveč je treba presojati tudi primernost skupne odmere pravične denarne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
Izpodbijana sklepa sta obremenjena z bistveno kršitvijo postopkovnih določb, saj določata, da sta tako prva kot druga nasprotna udeleženka dolžni povrniti stroške prvemu, drugemu in tretjemu predlagatelju ter ostalim, pri tem ni jasno, ali je navedba „in ostali“ mišljena kot navedeni predlagatelji, drugi predlagatelji ali morebiti drugi udeleženci postopka.
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pazi le na ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (t.j. če ta vsebuje odložni ali razvezni pogoj), ne preizkuša pa ničnosti zavezovalnega posla ali ničnosti pooblastila za sklenitev tega posla. Ponareditev podpisa na pogodbi ali na pooblastilu je tako mogoče uveljavljati v postopku z izbrisno tožbo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - odjava iz zavarovanja
Tožena stranka je tožnika odjavila iz socialnega zavarovanja pred časom, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Na dan odjave tožniku delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati, ampak se šteje, da je trajalo vse do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
Tožnica je bila zaposlena pri dveh delodajalcih za skrajšani delovni čas (pri toženi stranki za 16 ur tedensko in pri avstrijski družbi za 24 ur tedensko). V pogodbi o zaposlitvi s toženo stranko se je med drugim dogovorila, da ji bo ta obračunala in plačala vse prispevke za socialno zavarovanje, tako od plače, ki jo tožnica prejema v Sloveniji, kot od plače, ki jo prejema v Avstriji. Kljub temu tožnica v sodnem postopku ne more uspešno uveljavljati plačila prispevkov (oziroma odškodnini v višini prispevkov), saj je že zahtevala plačilo prispevkov od družbe v Avstriji (prispevke je že avstrijska družba tudi plačala, tožnica le ni prejela tistega, kar je šlo na račun odvetniških stroškov).
stroški postopka – pritožbeni uspeh – pritožbeni stroški- ugovor zoper sklep o izvršbi
Ne drži pritožbena navedba, da bi bila tožena stranka upravičena do povrnitve stroškov, ki jih je imela z vloženim ugovorom v izvršilni zadevi, saj se je postopek nadaljeval na prvi stopnji in se tako nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji.