ZJU člen 24, 24/2, 25, 68, 68/3. ZJU člen 53, 53/2, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo
Tožnik je vložil zahtevo za varstvo pravic (da se njegova pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas) še v času trajanja delovnega razmerja. Tožena stranka je na podlagi te zahteve izvedla dvostopenjski postopek, tožnik pa je glede na prejem drugostopne odločbe tožene stranke sodno varstvo uveljavljal pravočasno. Njegova tožba je tako dopustna ne glede na dejstvo, da je od prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas do vložitve tožbe preteklo več kot 30 dni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0059706
Pravilnik o priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija nadomestila za uporabo avtorskih del
Na dan uveljavitve ZASP-B je bil v veljavi Pravilnik o priobčitvi glasbenih del, Ur. l. RS, št. 29/1998 (Pravilnik '98) in njegova tarifa, ki se je štela za veljavni skupni sporazum, sklenjen z reprezentativnimi združenji uporabnikov. Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, Ur. l. RS, št. 138/2006 (Pravilnika '06) skupaj s tarifnim delom bi bilo tako potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik '06, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe.
V 11. členu Pravilnika '98 je res določeno, da se vrednost tarife letno usklajuje z uradno objavljenimi podatki o indeksu rasti cen na drobno. Vendar je to normativni del pravilnika, in ta ni bil sestavni del veljavne tarife, zato z uveljavitvijo ZASP-B ni postal sestavni del skupnega sporazuma.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059698
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 3102.
odškodnina za duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti – relevantne okoliščine za odmero odškodnine – stroški za prisotnost na narokih
Duševno trpljenje je potrebno vedno opredeliti s časom trajanja neupravičenega odvzema prostosti, hkrati pa upoštevati specifične individualne lastnosti oškodovanca, njegove osebnosti in zdravstvenega stanja. V tem okviru so relevantne okoliščine kot so ugled, ki ga je oškodovanec (priprta oseba) prej užival v svojem okolju (in odnos le-tega do njega), morebitno objavo podatkov o priprti osebi v medijih, težave na zdravstvenem področju, posredno pa tudi naravo (težo) kaznivega dejanja, zaradi očitka katerih je bil nekdo priprt.
Pravi pomen besedne zveze "Nagrada za narok" je ta, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka za tožnika odvedla in plačala davke in prispevke od vtoževanih terjatev. Kljub temu je tožbenemu zahtevku iz naslova plače za meseca september in oktober 2009 v celoti ugodilo (torej v bruto znesku), čeprav bi bil tožnik za ta dva meseca lahko upravičen zgolj do izplačila plače v neto znesku.
ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1. ZDR člen 42, 112, 126, 131, 134.
zamudna sodba - vročanje - osebna vročitev - vročanje pravni osebi - plača - regres za letni dopust - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo, tako da jo je poslalo na naslov, ki je naveden v sodnem registru. Ker ta naslov ne sodi pod poštno številko, ki je navedena v sodnem registru, temveč pod drugo poštno številko, je pošta ravnala pravilno, ko je prečrtala označbo poštne številke na pisanju in namesto nje napisala pravilno poštno številko. Tožba je bila nato puščena v hišnem predalčniku na naslovu, navedenem na pisanju, ki je nedvomno naslov sedeža tožene stranke, s tem je bila vročitev tožbe pravilno opravljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065263
OZ člen 568, 568/1, 568/2. ZOdvT tarifna številka 3102.
pogodba o preužitku - razveza pogodbe o preužitku - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - nevzdržnost skupnega življenja - stroški postopka - obrazloženost stroškovne odločitve - nagrada za narok
Pogodbo o preužitku je mogoče razvezati tudi v primeru, če postane skupno življenje pogodbenikov nevzdržno. Ta razvezni razlog pa v konkretnem primeru ne more biti podan že iz razloga, ker pogodbenika ne živita skupaj, temveč vsak v svoji hiši.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ? torej po vseh posamičnih postavkah - ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločitve o stroških, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
Pravi pomen besedne zveze ?nagrada za narok? po tarifni številki 3102 tarife je ta, da vključuje nagrado za vse naroke.
Nezadostna substanciranost tožnikovih tožbenih trditev terja formalno popravo tožbe v navedenih smereh oziroma njeno dopolnitev na podlagi 2. odstavka 105. člena oziroma 108. člena ZPP. Zato je posledično procesno pomanjkljiva tudi izpodbijana zamudna sodba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065244
ZOR člen 154, 154/1, 266, 591, 591/1, 591/2. ZPSPP člen 26. ZPP člen 318, 318/3.
zakup – zakupna pogodba – najemna pogodba – odtujitev v zakup dane stvari – odtujitev po izročitvi v zakup – povzročitev škode – podlaga za odgovornost – poslovna odškodninska odgovornost – neposlovna odškodninska odgovornost – navadna škoda – izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe
Odškodninsko odgovornost drugotožene stranke je iskati v kršitvi njene pogodbene obveznosti, ker je ravnala v nasprotju s 26. členom ZPSPP, po katerem se najemna pogodba lahko odpoveduje le sodno.
Dejstvo, da je bila občina seznanjena s postopkom izpraznitve in so se v njenih prostorih o tem vršili sestanki, še ne pomeni, da bi ji bilo mogoče očitati protipravno ravnanje. Občina oziroma župan kot njen zakoniti zastopnik nista dajala navodil ali usmeritev v zvezi z nezakonito izpraznitvijo kegljišča. Prav nasprotno, iz njegovega zaslišanja izhaja, da je občina soglašala le s tako izpraznitvijo, ki bi imela podlago v sodni odločbi.
V kolikor iz izvedenih dokazov ne izhaja taka višina škode, kot je opredeljena v tožbi, je to stvar dokazne ocene, torej vprašanja, ali in v kolikšni meri je tožnica zmogla dokazno breme glede višine vtoževane škode in ne vprašanje sklepčnosti tožbe.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – vročanje – izpodbijanje materialnopravnih pogojev izbrisa – pravica do pritožbe – sklep o obstoju izbrisnega razloga
Za zadnjo, tretjo fazo postopka izbrisa po določbah ZFPPIPP, je pomembno le vprašanje, ali je sprejelo sodišče prve stopnje sklep o izbrisu po poteku roka za pritožbo zoper pravilno vročen sklep o ugotovitvi, da za izbris obstajajo zakonski pogoji, torej po pravnomočnosti sklepa.
res iudicata – odločanje o pravnomočno razrešenem razmerju – pripoznava tožbenih zahtevkov - prekoračitev meje procesno veljavnih tožbenih zahtevkov – nedopustno odločanje o spremenjenih tožbenih zahtevkih – ugovor zastaranja – odškodnina – stroški postopka
Sodišče prve stopnje je z odločanjem o zvišanih tožbenih zahtevkih, ki so jih tožnice uveljavljale iz identičnega škodnega dogodka (in brez trditev o potencialno novo nastali prepovedani škodi), vodilo postopek in odločalo o pravnem razmerju, ki je bilo že razrešeno s pravnomočno sodno odločbo. Navedeno pomeni, da je sodišče kršilo pravilo „res iudicata“ (prvi odstavek 274. v zvezi s 319. členom ZPP), s čimer je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb ZPP,
zavrženje tožbe – nagrada za postopek – ugovor zoper sklep o izvršbi - nagrada za redno pravno sredstvo
Toženi stranki priglašenih stroškov nagrade za postopek po tar. št. 3100 ni mogoče priznati, saj v pravdnem postopku pooblaščenec tožene stranke ni opravil niti ene pravne storitve, za katero bi bil upravičen do odvetniške nagrade.
OZ člen 140, 154, 154/4, 944, 965. ZOZP člen 7, 20. ZPP člen 254.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – direktna tožba – zavarovalnica – ugovori zavarovalnice – prirejena prometna nesreča
Proti oškodovancu, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, zavarovalnica z ugovorom o nameščeni prometni nesreči lahko uspe le, če dokaže vnaprejšnji dogovor med voznikom in sopotnikom za tako nesrečo, oziroma sopotnikovo namerno sodelovanje pri prirejanju nesreče.
Besedna zveza „nagrada za narok“ po tarifni številki 3102 pomeni, da priznanje stroškov po navedeni tarifni številki vključuje priznanje stroškov za vse opravljene naroke, kar pomeni, da se nagrada za narok v eni pravdni zadevi prizna zgolj enkrat in ne za vsak narok posebej.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0069008
ZIZ člen 170, 170/1, 170/2. ZZK-1 člen 5, 86, 86/1, 87, 87/2, 134, 134/1. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2.
posledice začetka stečajnega postopka – ločitvena pravica – ustavitev izvršbe – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – zastavna pravica – načelo začetka učinkovanja vpisov
Dan zaznambe sklepa o izvršbi in s tem dan pridobitve zastavne in ločitvene pravice na nepremičninah je določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa, torej po trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Upnik zastavno in s tem tudi ločitveno pravico pridobi z učinkom za nazaj, od trenutka vpisa plombe, zato ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da upnik še ni pridobil ločitvene pravice na obravnavanih nepremičninah. V trenutku izdaje izpodbijanega sklepa je namreč glede teh nepremičnin tekel tudi zemljiškoknjižni postopek, ki še ni bil končan, ugotovitev o (ne)obstoju ločitvene pravice upnika na dolžnikovih nepremičninah pa je zaradi posebnosti zemljiškoknjižnega postopka – načela začetka učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo iz 5. člena ZZK-1 – odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča, ali bo zaznamovalo sklep o izvršbi ali ne.
domneva umika tožbe – izostanek tožeče stranke s poznejšega naroka za glavno obravnavo - pravico do sodnega varstva
V primeru, ko tožeča stranka ne pristopi na kakšen poznejši narok za glavno obravnavo, velja domneva umika, če njenih učinkov ne prepreči izjava tožene stranke o nestrinjanju z umikom. Nadaljevanje postopka je torej v takšnem primeru odvisno od volje tožene stranke.
Predlagateljica ni podala predloga za vknjižbo lastninske pravice, pač pa predlog za vknjižbo izbrisa lastninske pravice nasprotne udeleženke in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, zato je zemljiškoknjižno sodišče s sklepom, s katerim je dovolilo vknjižbo lastninske pravice predlagateljice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, odločalo mimo predloga.
pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi – učinkovanje sodne odločbe proti zemljiškoknjižnemu lastniku
V zemljiški knjigi sta kot lastnika vpisana Ma. in M.B., torej ne toženca po sodbi na podlagi pripoznave, na podlagi katere se predlaga vpis (Mi. in V.B.). Ker torej po stanju zemljiške knjige vpis ni dovoljen, saj sodna odločba ne učinkuje proti zemljiškoknjižnima lastnikoma, predlagateljica pa tudi ni priložila listin, ki bi bile podlaga za vknjižbo pravice v korist tožencev, predlog ni bil utemeljen. Toženca po sodbi na podlagi pripoznave razpolagalne moči za prenos knjižne pravice nimata.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – nepremičninska izvršba – pristop k izvršbi
Odločilno je, kakšen vpliv imajo procesna dejanja upnikov, če gre za izvršbo za poplačilo terjatev več upnikov, ko vsak naslednji upnik pristopi k že začeti izvršbi. Po mnenju pritožbenega sodišča imajo upniki v pristopnih zadevah v razmerju do upnika iz vodilne zadeve v dispozitivnih ravnanjih položaj navadnih sosopornikov. Upoštevati je treba tudi, v kateri fazi postopka je predlagan odlog izvršbe. Posamezen upnik lahko predlaga le odlog plačila svoje terjatve, ne more pa preprečiti prodaje nepremičnine. Če gre za procesna dejanja, ki nanašajo že neposredno na prodajo nepremičnine, se mora s predlogom za odlog izvršbe upnika iz vodilne zadeve strinjati vsak posamezen upnik iz pristopnih zadev, saj bi z ugoditvijo predlogu za odlog izvršbe enega upnika prišlo tudi do odloga prodaje nepremičnine.
Stroški postopka VL 147105/2009 ne morejo biti poplačani iz kupnine za nepremičnino, saj niso bili potrebni za postopek izvršbe na nepremičnino.
Stališče sodišča prve stopnje, da se prednostno ne poplačajo niti izvršilni stroški, povezani s postopkom prodaje dolžnikove nepremičnine, ni pravilno. Po ZIZ se prednostno poplačajo stroški izvršilnega postopka vseh upnikov neodvisno od tega, ali se zaradi njihovega poplačila vodi (ta) izvršilni postopek (načelo realne prioritete). Ni pomembno, ali je s sklepom o izvršbi dovoljena tudi izterjava vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov (in ne le stroškov predloga za izvršbo, odmerjenih s sklepom o izvršbi), saj zakon ne zahteva, da bi upnik za prednostno poplačilo izvršilnih stroškov v postopku izvršbe na nepremičnino moral že pridobiti poplačilno pravico. Edini pogoj je pravočasna prijava stroškov, to je do konca razdelitvenega naroka, stroški pa se poplačajo tudi, če sklep, s katerim so priznani, še ni pravnomočen.