ZPP člen 92, 93, 94, 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/3.
obnova postopka - nova dejstva - rok za obnovo postopka - objektivni rok - zastopanje - pooblastilo za zastopanje - odvetnik
Tožnika so v postopku, ki je pravnomočno končan, zastopali odvetniki, ki so bili pooblaščeni na podlagi njegovega pisnega pooblastila. Iz tega razloga se v predlogu za obnovo postopka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je prava neuka stranka in da svojih pravic ni mogel zavarovati v predhodnem postopku, vse dokler ni pridobil spisa v odvetniški pisarni svojih pooblaščencev.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – preizkusno obdobje
Eden od namenov instituta odpusta dolga je sicer tudi vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, vendar šele po tem, če jim kljub njihovi aktivni angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečajnem postopku - domneva izpodbojnosti - plačilo tekoče dobave blaga in storitev
V določbah ZFPPIPP ni podlage za sklep, da niso (nikoli) izpodbojna plačila za tekoče dobave, potrebne za redno poslovanje dolžnika, če so bile dobave opravljene v obdobju insolventnosti.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - brezposelna oseba
Tožnik kot brezposelna oseba ne more pridobiti pravice do premestitve, ima pa pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, v konkretni zadevi po štiri ure dnevno, na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami. Skladno s to pravico ima tudi pravico do delne invalidske pokojnine.
klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - vročanje - sprememba naslova - prekinitev postopka - izbris družbe iz sodnega registra
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je vročitev sodbe sodišča druge stopnje toženi stranki opravilo, tako da je pisanje pritrdilo na sodno desko, saj je torej tožena stranka spremenila svoj sedež in te spremembe ni sporočila sodišču Posledica takšne vročitve sodne odločbe pa je, da je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna, z iztekom izpolnitvenega roka pa tudi izvršljiva.
povrnitev negmotne škode – vzročna zveza – višina denarne odškodnine
Ker je bil udarec v ramo, v kateri je bila rotatorna manšeta verjetno že predhodno okvarjena, sprožilni moment za tožničine težave, je podana vzročna zveza med škodo (tožničinimi kliničnimi težavami) in škodnim dejanjem (toženčevim protipravnim ravnanjem).
Tožnik je delo opravljal na območju celotne države, tako da je imel izbirno pravico glede kraja, v katerem bo vložil tožbo zoper svojega delodajalca. Tožbo je vložil v Ljubljani kot enem izmed krajevno pristojnih sodišč, zato ugovor krajevne nepristojnosti, ki ga je podala tožena stranka, ni utemeljen.
ZIZ člen 38, 38/5. OT tar. št. 27, 27/7, 27/7-a, 39, 39/4.
izvršilni stroški – predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – odvetniška tarifa
Vloga upnika, s katero je predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, je vloga v izvršilnem postopku, za sestavo katere je predpisana cena odvetniške storitve po tar. št. 27/7-a Odvetniške tarife.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka o reorganizaciji reševalne službe in o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta "vodja reševalne službe" oz. "vodja delovne enote II" ni bila dolžna izvesti formalnega postopka s sodelovanjem sindikata. Opisana odločitev tožene stranke je poslovna odločitev delodajalca, ki je v domeni njegovega direktorja. Na podlagi takšne odločitve je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
družinska pokojnina - pogoj preživljanja - stalno prebivališče
Po smrti uživalca pokojnine pridobi pravico do družinske pokojnine tudi otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena ta pravica, če ga je uživalec pravice preživljal do svoje smrti. To pomeni, da mora imeti takšen otrok skupno stalno prebivališče z uživalcem pravice, pri čemer se ne zahteva, da je stalno prebivališče prijavljeno pri upravni enoti.
pravdni stroški – denarni zahtevki – uspeh v postopku
Denarni odškodninski zahtevki, o katerih je bilo odločeno tudi v tej pravdi, predstavljajo dajatvene denarne zahtevke, pri čemer ima vsak dajatveni zahtevek, torej ne le odškodninski, tudi svojo podlago oziroma „temelj“, zato ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha na uspeh po temelju in na uspeh po višini prav v pravdah zaradi plačila odškodnine.
invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Tožnica zaradi motenj govora, ki so pri njej prisotne že od otroških let, za delo "mentor v ustvarjalnih delavnicah v soseskah" ni bila zmožna že ob nastopu dela. Iz tega razloga pri njej v času zavarovanja ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi česar ne bi bila več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela, tako da tožbeni zahtevek za ugotovitev nastanka invalidnosti (I. kategorije) ni utemeljen.
OZ člen 142, 142/1, 149, 153, 153/2, 153/3, 154/4.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - soprispevek oškodovanca - odgovornost staršev
Ker je bil oškodovanec ob škodnem dogodku star štiri leta, ni moč govoriti o prispevku oškodovanca v okviru tretjega odstavka 153. člena OZ, temveč je treba uporabiti četrti odstavek 153. člena OZ, po katerem tretji (torej starši, ki za otroka do sedmega leta starosti odgovarjajo ne glede na krivdo), ki so prispevali k nastanku škode, zanjo odgovarjajo oškodovancu solidarno z imetnikom stvari.
Tožeča stranka ni vložila tožbe za razveljavitev sodne poravnave, ampak je zoper sodno poravnavo, ki jo je sklenila s toženo stranko, vložila pritožbo. Takšna pritožba se kot nedopustna zavrže.
sklep o poplačilu – izpodbijanje terjatev – zastavni upnik – vrstni red poplačila – vabilo na razdelitveni narok
Ob dejstvu, da je bila upnica s strani sodišča prve stopnje v vabilu na razdelitveni narok opozorjena, da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev upnikov, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila ter da je bila opozorjena, da bo sodišče prve stopnje upoštevalo stanje, kot izhaja iz spisa in zemljiške knjige ter stanje ugotovljeno na naroku, so upničine pritožbene navedbe o prenehanju terjatve zastavnega upnika (ki ima prednost pred poplačilom upnice) neutemeljene.
Vložnik je na ZPIZ Slovenije poslal vlogo, ki je bila nato posredovana sodišču. Sodišče je s sklepom vložniku naložilo, da vlogo, v kolikor zahteva sodno varstvo, označi kot tožbo in jo dopolni, tako da navede toženo stranko s polnim nazivom in naslovom, navede razloge, zaradi katerih izpodbija dokončno odločbo ter opredeli tožbeni zahtevek. Dopolnjeno vlogo, prevedeno v slovenščino, naj predloži sodišču v roku 30 dni. Ker vložnik ni ravnal skladno s tem sklepom, v katerem je bil tudi opozorjen na možnost brezplačne pravne pomoči, je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo.
Iz izpodbijane odločbe toženke izhaja, da se s to odločbo nadomesti prej izdana odločba in da uživalcu družinske pokojnine pravica do pokojnine preneha za nazaj. Na ta način je toženka nezakonito posegla v pravnomočno urejeno razmerje, ki ga je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenim z zakonom.
Stečajni postopek, voden zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika, vpliva le na tiste obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik, nima pa vpliva na njegove osebne obveznosti.
Tožnikova vloga (tožba zoper dokončno odločbo) je nepopolna, saj vložnik, kljub temu da iz vloge izhaja nestrinjanje z odločitvijo ZPIZ glede kategorije invalidnosti, ni predložil dokončne odločbe, ki jo izpodbija v socialnem sporu, manjkajo pa tudi drugi podatki, na katere je vložnika opozorilo sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim mu je naložilo, da vlogo ustrezno dopolni. Upoštevaje, da je imel vložnik na voljo dovolj časa za dopolnitev vloge in ker le-ta v ustreznem roku ni bila ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
zamudna sodba - pritožba - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe
Tožena stranka bi morala skladno s pravnim poukom pritožbo zoper zamudno sodbo vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe. Ker je pritožbo vložila kasneje, se ta kot prepozna zavrže.