delna sodba – navadna sospornika – umik tožbe – prekoračitev zahtevka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških
Ker sodišče prve stopnje z delno sodbo ni odločilo o vseh zahtevkih oziroma ni odločilo o delu zahtevka, o katerem bi moralo odločiti, bi lahko stranka (tožnica) v petnajstih dneh od prejema delne sodbe predlagala pravdnemu sodišču, da sodbo dopolni. V nasprotnem primeru namreč – če stranka tega ne stori, sodna praksa tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevke ali na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, šteje za umaknjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059702
ZPP člen 137, 243. ZOR člen 154.
vročanje – vabilo na pregled s strani izvedenca – dokazovanje z izvedencem – odškodninska odgovornost staršev – bolezen otroka – izključitev javnosti iz glavne obravnave
ZPP ne določa posebnih pravil v primeru, ko postavljeni sodni izvedenec vabi pravdno stranko na pregled. Tako tudi ne terja vabljenja na pregled preko strankinega pooblaščenca.
Podatki, objavljeni na spletni strani (v konkretnem primeru Wikipedija), ne morejo nadomestiti mnenja predlaganega sodnega izvedenca.
Kot osebno skrivnost lahko kvalificiramo samo najbolj občutljive podatke iz intimne sfere posameznika, ki praviloma niso dostopni tretjim osebam in so po splošnem prepričanju take narave, da tretje osebe vanje ne morejo in ne smejo imeti vpogleda. Sodišče mora zato v vsakem primeru pretehtati, kateri izmed dveh nasprotujočih si interesov (interes posameznika, da se ne razkrije podatek iz njegove osebne sfere, in zanimanje javnosti na drugi strani) ima prednost.
potrdilo o namenski rabi nepremičnine – razveljavitev pravnega posla
Potrdilo o namenski rabi zemljišča morajo stranke pridobiti obvezno pred sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice na nepremičnini, ob razveljavitvi takšnega posla in vrnitvi lastninske pravice zaradi odpadle podlage, pa ni razumno zahtevati predložitev potrdila, saj na vrnitev lastninske pravice v ničemer ne vpliva namembnost nepremičnine, ki je bila pred tem že v lasti lastnika, ki se bo samo zaradi razveljavitve pogodbe ponovno vpisal kot lastnik.
odškodninska odgovornost - protipravnost - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - izvolitev v naziv
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki je bila podana tožnici pred zaključkom habilitacijskega postopka, ko je še imela potrebno izvolitev v naziv docentke, ni bila zakonita. Kljub temu pa ni mogoče šteti, da je podano protipravno ravnanje tožene stranke, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost.
vknjižba lastninske pravice – udeleženec v postopku – dovoljenost ugovora - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije – namembnost zemljišč
V ponovljenem odločanju se bo moralo sodišče prve stopnje najprej opredeliti do namembnosti sporne parcele in do tega, ali je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije udeleženec zemljiškoknjižnega postopka v smislu 132. člena ZZK-1. Če bo zaključilo, da Sklad ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, zaradi česar pravice do vložitve ugovora nima, bo moralo ugovor kot nedovoljen zavreči, v nasprotnem primeru pa o njem vsebinsko odločiti.
ZFPPIPP člen 104, 104/4, 104/5, 104/6, 118, 118-2.
nagrada stečajnega upravitelja – razrešitev stečajnega upravitelja – pravica do dela nagrade – odmera nagrade razrešenemu upravitelju
Iz dejstva, da je bilo stečajnemu upravitelju odvzeto dovoljenje za opravljanje njegove funkcije, še ni mogoče sklepati, da je bil upravitelj razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, ampak iz drugih razlogov na njegovi strani.
Odmera nagrade razrešenemu upravitelju bo možna šele po odmeri pavšalnega nadomestila za prevzem poslov novemu upravitelju.
služnostna pravica – ustanovitev služnosti z zavezovalnim pravnim poslom – prodaja realnih deležev – priposestvovanje služnosti
V primeru, ko isti prodajalec proda dvema različnima kupcema dva realna dela dotlej nerazdeljene nepremičnine ter je tako opredeljen predmet prodaje usklajeno predviden v obeh prodajnih pogodbah, hkrati pa je prodajalčeva obveznost, da pred stvarnopravnim prenosom opravi parcelacijo, ni mogoče izključiti, da je dejanska zveznost med obema, oblično ločenima pogodbama prerasla tudi v pravno zveznost.
Dobra vera ne more biti a priori izključena zgolj zato, ker se izvrševalec stvarne pravice na podlagi zavezovalnega posla ni vknjižil.
priposestvovanje stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - odločanje na podlagi listinskih dokazov - postavitev električnega daljnovoda
Tožeča stranka je po pravnih prednikih od postavitve daljnovoda nepremičnine toženca v ta namen uporabljala in s tem omejevala lastninsko pravico toženca. Iz teh dejstev je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je v skladu s pravnimi pravili, ki so veljala pred uveljavitvijo SPZ in specialnih predpisov, ki urejajo danes služnosti v javno korist, priposestvovala služnost. Že ODZ je za takšne primere predvidel nepravilne oziroma navidezne služnosti v paragrafu 479.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067770
OZ člen 149. ZPP člen 315.
objektivna odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – delo na višini – delo na naslonski lestvi - sokrivda – soodgovornost delavca - soprispevek delavca - vmesna sodba
Delo tožnika je bilo nevarno zaradi same višine, na kateri ga je tožnik opravljal, saj pri takšnem delu vedno obstaja nevarnost, da tudi iz nezakrivljenih razlogov pride do padca. To nevarnost lahko delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sicer zmanjša, a je kljub vsemu ne more spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti.
Zavarovanka tožene stranke odgovorna tudi krivdno, ker je dopuščala napačno ravnanje delavcev, ki niso fiksirali naslonske lestve oziroma dela opravljali brez pomoči druge osebe, kljub dopuščanju takšne prakse pa tudi ni izločila iz uporabe lestve z obrabljenimi protidrsnimi zaključki.
Prispevek oškodovanca (50%) je v tem, da ni poskrbel za varno namestitev lestve s tem, da ni pobrisal tal ali poklical snažilke ter tako preprečil spolzkost podlage, da je lestev nepravilno uporabljal, ker si ni pridobil pomoči sodelavca, ali je privezal oziroma da ni izbral druge lestve.
čista denarna terjatev - neposredno sodno varstvo - osnovna plača - dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - nadurno delo - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Dogovor v pogodbi o zaposlitvi za neto določen znesek osnovne plače ni v nasprotju z veljavno zakonodajo, tožena stranka pa je dolžna tako dogovorjeni znesek izplačati skupaj z dodatki, do katerih je tožnik upravičen po kolektivni pogodbi.
odškodnina - užitje droge v času prestajanja kazni v zaporu - dolžnost paznikov skrbeti za varnost obsojencev - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni razlogov za objektivno odgovornost tožene stranke, saj prestajanje kazni zapornika v zaporih gotovo ne predstavlja obeležja povečane nevarnosti.
ZIZ člen 9, 9/2, 9/5, 270, 272/1, 272/2, 272/2(1), 272/2(2). ZPP člen 190. OZ člen 255, 255/2, 256.
zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – pritožbeni razlogi – izpodbijanje pravnih dejanj – odtujitev stvari med pravdo
Tožena stranka ne more s pritožbo (ponovno) izpodbijati sklepa o izdaji začasne odredbe oziroma navajati novih ugovornih razlogov, ki jih ni navajala v ugovoru zoper izdano začasno odredbo, saj bi s tem prišlo do nedovoljenega podvajanja pravnih sredstev.
ZIZ člen 15, 178, 178/2, 178/4, 179, 179/1. ZPP člen 153, 153/3, 366.
cenitev nepremičnine
Dolžnik pa ima na podlagi četrtega odstavka 178. člena ZIZ v tem postopku možnost najpozneje v 8 dneh pred prodajnim narokom podati predlog, da sodišče z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine izkaže za verjetno, da se je vrednost nepremičnine
ZIZ člen 15, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 366, 337, 337/1.
cenitev nepremičnine
Drugi dolžnik in tretja dolžnica nimata interesa, da se njuna nepremičnina oceni nižje, kot jo je ocenil v postopku angažiran sodni cenilec, ker v tem primeru s prodajo upnik ne bi bil poplačan in bi moral preostanek dolga terjati z drugimi izvršilnimi sredstvi od dolžnikov.
Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
opravljanje dolžnosti po nalogu delodajalca – ukrepanje policista izven delovnega časa – kritje poškodbe z zavarovalno polico
V dodatnih pogojih je določeno, da so z zavarovanjem kriti primeri, ko delavec ravna po nalogu delodajalca izven delovnega mesta. Tožnikov delodajalec je dejansko država in država je v ZPol naložila policistom določeno ravnanje. Tožnik je izven delovnega mesta ravnal po pooblastilu iz 4. odstavka 30. člena ZPol, torej po nalogu delodajalca. Poškodba, ki jo je pri tem utrpel, je krita z zavarovalno pogodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021239
URS člen 20, 35, 37, 38. KZ-1 člen 37, 37/1, 37/2, 39, 56/1, 116, 116-4. ZEkom člen 103, 103/6. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 219, 219.a/2, 273, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-9, 371/1-11, 377, 377/4, 378, 378/4, 383, 392, 392/1, 392/7.
pripor - ponovitvena nevarnost – napeljevanje - umor iz koristoljubnosti - nedovoljen dokaz - prekoračenje obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nerazumljiv izrek
Diskontinuiteta posameznikovega procesnega položaja ima za posledico presojo tistih pogojev, ki določajo novi položaj, znotraj katerega je bila izpovedba dana, drugih pa le, če so na to izpovedbo kakorkoli negativno vplivale.
umik tožbe – privolitev tožene stranke – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Sodišče tožencema ni posredovalo vloge tožeče stranke, s katero je bila tožba umaknjena, v izjasnitev, temveč je domnevalo, da toženca privolita v ustavitev postopka že zato, ker naj bi bila njuna terjatev do tožeče stranke poravnana. S tem pa je tožencema odvzelo možnost vplivanja na nadaljnji tek postopka, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč – rok za sprejem ponudbe – prepozen sprejem ponudbe
Določbe ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči so kogentne narave. Mednje spada tudi določitev roka za sprejem ponudbe, ki znaša 30 dni od dneva, ko je bila ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča objavljena na oglasni deski.
ZPP člen 19, 30, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 482. ZFPPIPP člen 7, 7/7.
spor o pristojnosti – gospodarski spor - odvetnik kot pravdna stranka - spor iz opravljanja odvetnikove dejavnosti
Odvetniki, ki svoj poklic opravljajo kot zasebniki (in ne kot odvetniške družbe), ne sodijo v krog subjektov, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih. Kljub številnim podobnostim s podjetniki iz 6. odstavka 3. člena ZGD odvetniki niso podjetniki, ampak zasebniki, kot je to tudi izrecno navedeno v 7. odstavku 7. člena ZFPPIPP. Glede na to Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za gospodarsko sodstvo, ni pristojno za sojenje.