zavrženje pravnega sredstva – napoved pritožbe – predložitev pooblastila ob napovedi pritožbe
Sodišče prve stopnje je določbo 5. odstavka 98. člena ZPP o zavrženju pravnega sredstva, ki mu ni priloženo pooblastilo pooblaščenca, zmotno razširilo tudi na napoved pritožbe. Napoved pritožbe ni pravno sredstvo, pač pa vloga v postopku, ki jo mora podati pravdna stranka zato, da si zagotovi pravico do pravnega sredstva - pritožbe zoper sodbo.
statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – univerzalno pravno nasledstvo – odgovornost za obveznosti
Do prehoda podjetja iz premoženja fizične osebe v premoženje kapitalske družbe pride z vpisom prenosa v sodni register. Obveznost fizične osebe za obveznosti, temelj katerih je nastal pred vpisom prenosa podjetja v sodni register, je neomejena (zanjo odgovarja z vsem svojim premoženjem), a subsidiarna, kar pomeni, da je fizična oseba zavezana za izpolnitev le, če družba kot primarni dolžnik upniku obveznosti ne izpolni.
Pravna posledica odpovedi dediščini je, da se šteje, da odpovedujoči ni postal dedič. Odpoved dediščini zato učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja.
ZIZ člen 38, 38/2, 38a, 38a/5, 81, 81/2, 88, 88/2, 169, 169/3, 169/6. ZPP člen 161, 196. OZ člen 393, 393/3, 406.
izvršilni naslov za povrnitev pravdnih stroškov – sosporniki – solidarnost na upniški strani – deljiva obveznost – sprememba izvršilnih sredstev na predlog dolžnika
Ker se solidarnost na upniški strani ne domneva, mora iz izreka sodbe ali sklepa, ki je izvršilni naslov, izhajati, da gre za solidarnost upnikov, v nasprotnem primeru pa gre za deljivo obveznost in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve.
Določba 169. člena ZIZ je specialna glede na 34. člen ZIZ in daje dolžniku, ob predpisanih pogojih, možnost, da vpliva na dovolitev in opravo izvršbe na nepremičnine, glede na to, da je izbira vrste in števila sredstev in predmetov izvršbe sicer povsem na upnikovi strani.
Škodo (tudi nepremoženjsko) mora (trditi in) dokazati (poleg ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti, razen krivde) tožnik. Ker odloči o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, verjetnost obstoja dejstev (v konkretnem primeru nastanka škode v škodnem dogodku) ne zadošča, temveč je potrebno prepričanje (to je taka skladnost trditev z dejstvi, o kateri ne dvomi noben razumen človek več).
osebna vročitev - napačno vročanje – vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba
ZPP-UPB3 ni določal, kateri časovni trenutek se šteje kot trenutek vročitve v primeru, ko pride do napake pri vročanju pri vročitvi, ki se ne opravi neposredno naslovniku. Po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno šteti, da je bila vročitev stranki opravljena v trenutku, ko se je seznanila s sodnim pisanjem. Takšno stališče je zavzel tudi zakonodajalec, ki je navedeno pravilo uzakonil z novelo ZPP-D.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Dejstvo, da je tožena stranka potrebovala delo tožnice v spremenjenem delovnem času (ne več od 8.00 dalje, ampak od 6.30 dalje) predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (skupaj s katero je tožena stranka tožnici podala ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5.
vzročna zveza - krivdna odgovornost - izvedensko mnenje - odškodninska odgovornost - poklicna bolezen - nepremoženjska škoda - sodni izvedenec - varno delo
Tožena stranka je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi zastrupitve s svincem, saj kljub seznanjenosti z dejstvom, da je koncentracija svinca v prahu v brusilnicah prekomerna, delavcem ni zagotovila uporabe zaščitnih mask oziroma respiratorjev (o tem tudi delavcev ni obveščala) , niti ni uredila lokalnega odsesavanja brusilnih strojev.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064116
ZPP člen 7, 212, 325,326, 335. ZMZPP člen 1,23,48,50,64.
mednarodna pristojnost – uporaba tujega prava - sklepčnost tožbe – pravočasna trditvena podlaga – dopolnilna sodba – predlog stranke - slamnati kupec
Ker gre v konkretnem primeru za spor, ki izvira iz pogodbenega razmerja in se nanaša na izpolnitev pogodbene obveznosti (izstavitev zemljiškoknjižne listine), razloga za izključitev pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji ni, ne glede na to, da sicer nepremičnina leži v Republiki Hrvaški.
Sodna praksa je ustaljena na stališču, da se kot pravočasen predlog za dopolnitev sodbe šteje tudi pritožba stranke, v kateri le-ta sodišču očita, da ni odločilo o celotnem ali vseh zahtevkih.
Sodišče dejstev, ki jih je ugotovilo, ko je izvajalo dokaze, pa niso bila zatrjevana, ne bi smelo vzeti za podlago svoje odločitve. Takšna kršitev, ki se ni odrazila v kateri od absolutnih bistvenih kršitev postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, je upoštevna takrat, ko lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Res je sicer, da pritožnik ob uveljavljanju relativne kršitve določb ZPP nosi tudi breme dokazovanja verjetnosti njenega vpliva na rezultat sojenja oziroma breme argumentacije za sklepanje, da bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi ZPP odločilo drugače, vendar pa posebno prizadevanje za dokazovanje možnosti vpliva kršitve na pravilnost in zakonitost sodbe ni potrebno tedaj, ko je kvaren vpliv očiten.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo – primerna višina odškodnine
Sodišče prve stopnje je glede na to, da tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, v skladu z določbo 14. člena ZPP pravilno upoštevalo, da je na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo vezano glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064600
ZFPPIPP člen 266, 266/2, 316, 317, 320, 322.
vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – poslovanje v stečajnem postopku – končanje nujnih poslov – pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika – unovčenje stečajne mase – upravljanje stečajne mase
V kolikor bi bilo mogoče prodajno pogodbo v delu, v katerem sta se pogodbeni stranki dogovorili, da lahko prodajalec od kupca zahteva sklenitev prodajne pogodbe za odkup premičnin, ki mu jih je prodal, do 02. 06. 2011, opredeliti kot vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, za izpolnitev le-te niso podani pogoji, saj je pravica prodajalca, da od kupca zahteva sklenitev prodajne pogodbe, prenehala s potekom časa, za katerega je bila dogovorjena.
vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - nepopoln ugovor zoper sklep o izvršbi – podpis zakonitega zastopnika
Določba 336. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se ne nanaša na vse postopke z rednimi pravnimi sredstvi, temveč le na pritožbeni postopek. V postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi torej uporaba določil 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ni izključena.
Sedmi odstavek novega 125.a člena ZZK-1 določa, da mora vlagatelj vloge plačati sodno takso v osmih dneh od vročitve naloga z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke navedene v nalogu. Če sodne takse v tem roku ne plača, se šteje, da je vlogo umaknil.
ZFPPIPP člen 57, 121, 121/1, 343, 343/4, 344, 344/1.
prodaja nepremičnine – sklep o izročitvi nepremičnin kupcu – procesna legitimacija za pritožbo
Procesno legitimacijo za pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnin kupcu priznava ZPFFIPP v prvem odstavku 344. člena le upnikom. Ti pa procesno legitimacijo v glavnem insolvenčnem postopku pridobijo s pravočasno prijavo terjatve.
ZPP člen 82, 82/1, 108, 142, 142/4, 143, 143/2, 146.
solastnina - delitev solastnine – udeleženci postopka za delitev solastne stvari – nujno sosporništvo – nujni sosporniki – neznani naslov – vročanje pisanj - začasni zastopnik – fikcija vročitve
Ker predlagateljica v roku 30 dni (po pozivu sodišča v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZPP) sodišču ni sporočila drugega naslova nasprotnega udeleženca, je sodišče skladno s pooblastili iz petega odstavka 108. člena ZPP predlog zavrglo. V predmetni zadevi gre namreč za vprašanje delitve solastnine, torej so po naravi stvari udeleženci nujni sosporniki in gre za procesno nujnost, da v postopku sodelujejo vsi izmed njih. Fikcije vročitve prihaja v poštev le v primeru znanega prebivališča naslovnika, ki pisanja ne prevzame.
Začasnega zastopnika sodišče ne postavi po uradni dolžnosti, temveč vselej le na predlog.
Izjava dediča v zapuščinskem postopku, da odstopa svoj dedni delež sodediču, je dedna izjava v smislu 138. člena ZD v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine, v preostalem delu gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel (darilno pogodbo).
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo že iz razloga, ker tožeča stranka ni dokazala, kateri upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju kot tožena stranka, so bili neenako obravnavani, pri čemer se do izkazanosti pogojev izpodbojnosti sploh ni opredelilo.
upniški odbor – člani upniškega odbora – imenovanje članov upniškega odbora – poslovne knjige insolventnega dolžnika
ZFPPIPP sodišču ne nalaga, da bi se pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika. In ker upnikove terjatve v dolžnikovih poslovnih knjigah ni, niso odločilnega pomena njegove trditve, da ima do stečajnega dolžnika terjatev v taki višini, da sodi med upnike z najvišjimi terjatvami in bi kot tak moral biti imenovan v upniški odbor.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 273.
začasna odredba - denarna terjatev - aktivno ravnanje
Slabo finančno stanje dolžnika ter s tem povezane slabše možnosti za izterjavo (morebitnega) v sporu prisojenega zneska, ne pomenijo, da dolžnik aktivno onemogoča izterjavo, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067782
OZ člen 122.
pogodba – prenos pogodbe – razlaga pogodbe – razlaga pogodbenih določil – prenos pogodbe na tretjega
Predmet spora v obravnavani zadevi je predvsem vsebina določbe 3. člena Pogodbe, ki določa, da ''…družbenika odstopita tožniku okvirno 1/3 posla po pogodbi 05-PR/2004…''. Takšen zapis v pogodbi po presoji pritožbenega sodišča ustreza definiciji prenosa pogodbe. Vsaka stranka dvostranske pogodbe lahko prenese pogodbo na tretjega, s čemer ta postane imetnik njenih pravic in obveznosti iz pogodbe, če v to privoli druga stranka.