ZPIZ-1 člen 407. ZPIZ/92 člen 312. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45/2. Zakon o zdravstvenem varstvu (1980) člen 116, 116/2.
pokojninska osnova - poseben delovni pogoj - dežurstvo
Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj. Pri tem je treba upoštevati, da je tožnica kot višja medicinska sestra v spornem obdobju opravljala dežurstvo, dežurstvo pa se šteje kot poseben pogoj dela v zdravstveni organizaciji, ki mora na ta način zagotoviti neprekinjeno delo, če tega dela ni mogoče organizirati v izmenah ali drugače.
pravična odškodnina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Pri določitvi denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti so pravno relevantna dejstva o obsegu trajnih posledic utrpelih poškodb v smislu zmanjšanja funkcionalnih sposobnosti poškodovanih delov telesa in s tem prizadetosti kvalitete oškodovančevega življenja ter posledičnega vpliva na porušenje njegovega notranjega ravnovesja oz. njegovo duševno doživljanje teh spremenjenih okoliščin.
dodatek za pomoč in postrežbo - aktivni zavarovanec
Tožnik je glede na naravo bolezni oziroma okvare (paraplegija) upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo, čeprav na dan priznanja te pravice ni bil uživalec pokojnine, ampak aktivni zavarovanec.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067774
ZPP člen 274. ZZNPOB člen 42, 42/1, 42/2.
izpodbijanje očetovstva – postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo
Iz tožničinih navedb in predloženih listin izhaja, da je bil mladoletni M. spočet s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo ter da sta tožnica in prvi toženec podala privolitev za navedeni postopek oploditve. Prvi toženec zato velja za očeta drugega toženca, pri čemer pa njegovega očetovstva glede na doslej povedano ni dovoljeno izpodbijati. Vprašanje pravočasnosti vložitve tožbe v tej pravdi zato ni aktualno. Ker tožba ni dovoljena, jo je prvo sodišče pravilno zavrglo.
koprodukcijska pogodba – delitev koristi – družbena pogodba – tv oddaja
Predmet pogodbe je bila koprodukcija TV oddaje in je vključevala zakup licence in produkcijo ter predvajanje na televiziji za 260 oddaj v časovnem obdobju od 26. februarja 2001 do 25. februarja 2002. Pritožbeno sodišče po presoji pravne narave pogodbe ugotavlja, da ta vsebuje elemente družbene pogodbe.
Iz izvedeniškega mnenja in izpovedbe izvedenke izhaja, da ni moč predvideti trajanja potrebe obravnave staršev in starih staršev ter otroka. Sodišče je zato navedlo, da se bodo začeli vršiti stiki po uspešno zaključenem postopku terapevtske obravnave staršev, starih staršev in otroka, ko bo klinična psihologinja ocenila, da je prišlo do takega napredka in sodelovanja staršev in starih staršev, ki bodo omogočili samostojne stike.
ZFPPIPP člen 57, 121, 121/1, 343, 343/4, 344, 344/1.
prodaja nepremičnine – sklep o izročitvi nepremičnin kupcu – procesna legitimacija za pritožbo
Procesno legitimacijo za pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnin kupcu priznava ZPFFIPP v prvem odstavku 344. člena le upnikom. Ti pa procesno legitimacijo v glavnem insolvenčnem postopku pridobijo s pravočasno prijavo terjatve.
Nevarno mesto je pravni standard, ki ga v vsakem posameznem primeru, upoštevajoč vse okoliščine primera, vsebinsko napolni sodišče. Ali gre za nevarno mesto, ki bi ga bilo potrebno ustrezno označiti in zavarovati, je upoštevajoč trditve tožnika potrebno presojati ne zgolj glede na ureditev terena izven smučišča, na katerega je tožnik padel, pač pa tudi glede na celotno ureditev smučišča, predvsem opozorila in zaščito, ki bi omogočila tožniku ustrezno seznanitev s potekom proge.
Ugovor toženk, da v obratovalnem dovoljenju mesto padca ni navedeno kot nevarno mesto, lahko predstavlja le enega izmed dokazov, ki jih sodišče presoja skupaj z ostalimi.
Pravna zmota prvi toženki ne more iti v korist, saj bi kljub vsebini obratovalnega dovoljenja, progo morala urediti tako, kot to od nje zahteva zakon in skrbnost, ki se pričakuje od strokovnjaka.
identifikacijski znak nepremičnine – pritožbene novote
Pritožbeno sodišče dopolnitve v pritožbi ne sme upoštevati, saj je v 160. členu ZZK-1 izrecno prepovedano navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Predhodno ustno opozorilo, podano zaradi domnevnih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ne zadošča, da bi bila kasneje podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
ZDR člen 75, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 24, 25, 25/1, 39, 39/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu - odjava iz zavarovanj
V konkretnem primeru tožnik (zaposlen kot javni uslužbenec - policist) ni vložil pritožbe, potem ko mu je tožena stranka zaključila delovno knjižico (na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katero tožnik zatrjuje, da je ni prejel), temveč je s tožbo uveljavljal neposredno varstvo pred sodiščem. Zato skladno z določbo 274. člena ZPP zaradi pomanjkanja procesne predpostavke (to je uveljavljanja predhodnega varstva pri delodajalcu) sodno varstvo ni dopustno.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo – primerna višina odškodnine
Sodišče prve stopnje je glede na to, da tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, v skladu z določbo 14. člena ZPP pravilno upoštevalo, da je na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo vezano glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
ZPP člen 82, 82/1, 108, 142, 142/4, 143, 143/2, 146.
solastnina - delitev solastnine – udeleženci postopka za delitev solastne stvari – nujno sosporništvo – nujni sosporniki – neznani naslov – vročanje pisanj - začasni zastopnik – fikcija vročitve
Ker predlagateljica v roku 30 dni (po pozivu sodišča v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZPP) sodišču ni sporočila drugega naslova nasprotnega udeleženca, je sodišče skladno s pooblastili iz petega odstavka 108. člena ZPP predlog zavrglo. V predmetni zadevi gre namreč za vprašanje delitve solastnine, torej so po naravi stvari udeleženci nujni sosporniki in gre za procesno nujnost, da v postopku sodelujejo vsi izmed njih. Fikcije vročitve prihaja v poštev le v primeru znanega prebivališča naslovnika, ki pisanja ne prevzame.
Začasnega zastopnika sodišče ne postavi po uradni dolžnosti, temveč vselej le na predlog.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3. ZOdvT tarifna številka 6007.
stroški stečajnega upravitelja - potni stroški - davek na dodano vrednost na plačilo potnih stroškov stečajnega upravitelja
Potni stroški, ki so predmet izpodbijanega sklepa, so upravitelju nastali pri opravljanju storitev, ki jih ima v tem postopku kot upravitelj. Davčna osnova pa vključuje vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je izvajalec (upravitelj) prejel.
odškodninska odgovornost države – protipravnost policijske akcije – poseg v osebnostne pravice
Sodišče prve stopnje je odgovornost države pravilno presojalo v luči krivdne odškodninske odgovornosti in zaradi pomanjkanja elementa protipravnosti ugotovilo, da odškodninska odgovornost države ni podana.
compensatio lucri cum damno - odstop od pogodbe – razveljavitev pogodbe - kupoprodajna pogodba – jamčevanje za napake – pravne napake – evikcija – razdor pogodbe – notifikacija napak
Ker je dajatveni zahtevek tožeče stranke kondikcijske narave, ne pa odškodninske, sodišče tudi ne more upoštevati morebitne koristi, ki jo je imela tožena stranka zaradi razdora pogodbe, tako, kot bi to lahko storilo v primeru odmere odškodnine zaradi kršitve pogodbenega temelja v smislu uporabe pravila
compensatio lucri cum damno
.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno ugodilo oblikovalnemu zahtevku tožeče stranke za razdor pogodbe, saj je bila pogodba pravdnih strank razdrta že v trenutku toženčevega prejema odstopne izjave tožeče stranke. Zakonsko odstopno upravičenje kupca predstavlja namreč njegovo (enostransko) oblikovalno pravico, ki se realizira že z odstopno izjavo, učinkuje pa od trenutka prejema odstopne izjave s strani tožene stranke.
Škodo (tudi nepremoženjsko) mora (trditi in) dokazati (poleg ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti, razen krivde) tožnik. Ker odloči o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, verjetnost obstoja dejstev (v konkretnem primeru nastanka škode v škodnem dogodku) ne zadošča, temveč je potrebno prepričanje (to je taka skladnost trditev z dejstvi, o kateri ne dvomi noben razumen človek več).
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Dejstvo, da je tožena stranka potrebovala delo tožnice v spremenjenem delovnem času (ne več od 8.00 dalje, ampak od 6.30 dalje) predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (skupaj s katero je tožena stranka tožnici podala ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067782
OZ člen 122.
pogodba – prenos pogodbe – razlaga pogodbe – razlaga pogodbenih določil – prenos pogodbe na tretjega
Predmet spora v obravnavani zadevi je predvsem vsebina določbe 3. člena Pogodbe, ki določa, da ''…družbenika odstopita tožniku okvirno 1/3 posla po pogodbi 05-PR/2004…''. Takšen zapis v pogodbi po presoji pritožbenega sodišča ustreza definiciji prenosa pogodbe. Vsaka stranka dvostranske pogodbe lahko prenese pogodbo na tretjega, s čemer ta postane imetnik njenih pravic in obveznosti iz pogodbe, če v to privoli druga stranka.