ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev postopka – izpodbijanje dejanskega stanja – vročanje sodnih pisanj pooblaščencu – možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker se v sporih majhne vrednosti sodba ne more izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, so v postopku s pritožbo neupoštevni pritožbeni očitki o neupoštevanju prekluzije tožeče stranke, s tem pa tudi pritožbena trditev o nesklepčnosti tožbe, upoštevaje v pritožbi uveljavljano prekluzijo.
OZ člen 1035. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 20, 20/4.
regresni zahtevek - asignacija - posredovanje dela študentov in dijakov - potrditev napotnice
S potrditvijo napotnice (in izdajo potrdila o opravljenem delu) je tožena stranka pooblastila tožečo stranko, da na njen račun izplača v napotnici naveden znesek osebi, ki je navedena na napotnici. Gre za obliko in vrsto asignacije. Ker je tožeča stranka na podlagi takšnega pooblastilnega razmerja študentkama, ki sta navedeni v napotnicah, izplačala v njih določene zneske, je s trenutkom izpolnitve nakazila pridobila regresni zahtevek do tožene stranke za plačilo istega zneska, ki ga je po pooblastilu in na račun tožene stranke izplačala prejemnikom nakazila.
izbrisana družba – prehod premoženja na družbenike – stečaj premoženja izbrisane družbe
Družba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnin, ki so predmet predloga, je bila izbrisana iz sodnega registra po določbah ZFPPIPP, kar pomeni, da je treba glede pravnih posledic izbrisa uporabiti določbe tega zakona. Ker je družba že izbrisana, ima njeno premoženje v smislu zakona položaj po izbrisu „najdenega“ premoženja. Za take primere predvideva 443. člen ZFPPIPP uvedbo stečajnega postopka nad premoženjem družbe, na pa avtomatičnega prehoda premoženja na družbenike, za kar se zavzema pritožba.
neplačilo sodne takse za pritožbo – pritožba se šteje za umaknjeno
Ker je za pritožbo treba plačati sodno takso, se uporabi sedmi odstavek 125. a člena ZZK-1 v zvezi s petim odstavkom 125. c člena ZZK-1, ki določa, da mora biti za vlogo plačana sodna taksa v osmih dneh od vročitve naloga z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – presoja formalnih pogojev za vpis lastninske pravice – promet s kmetijskimi zemljišči – potrdilo, da odobritev pravnega posla ni potrebna
1. Iz odločbe Upravne enote z dne 22.7.2008, ki je priloga notarskemu zapisu pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je razvidno, da je slednja za sporne nepremičnine zavrnila izdajo potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna. Da navedeno predstavlja oviro za vknjižbo lastninske pravice na spornih nepremičninah na preživljalca oziroma pritožnika, je v uradnem zaznamku, ki se nahaja v notarskem zapisu pogodbe, ugotovil tudi notar. Zemljiškoknjižno sodišče je na odločbo upravnega organa vezano in se v presojo njegove pravilnosti ne more spuščati ter je tudi ne more spreminjati (načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka, 124. člen ZZK-1). Upoštevaje navedeno in določbo drugega odstavka 38. člena ZZK-1, ki določa, da mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu v zvezi s pravnim poslom s kmetijskimi zemljišči priloženo potrdilo o odobritvi pravnega posla oziroma potrdilo, da odobritev ni potrebna, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
pritožba - nepopolna vloga - podpis stranke - zavrženje pritožbe
Da bi šteli pritožbo za popolno, ne zadošča, da je tožena stranka (družba) na koncu pritožbe napisala svojo firmo (ampak bi se moral podpisati direktor). Ker se v pritožbenem postopku ne uporabljajo določbe o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, bi moralo sodišče prve stopnje takšno nepopolno pritožbo zavreči.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela - uvajanje novih programov - izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas
Pri tožnikovem delu ni šlo za začasno povečan obseg dela niti za delo, ki bi po svoji naravi trajalo le določen čas. Zato je mogoče opredelitev takšnega razloga za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas razumeti le kot prelaganje poslovnega rizika zaradi negotovega tržnega položaja nove dejavnosti v prihodnosti na delavca, kar pa ni zakonito. Zato se šteje, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDR člen 118, 118/1. OZ člen 39, 270. ZPP člen 2, 2/1, 316.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - sprememba tožbe - sodna razveza - odškodnina - ničnost - odločanje po uradni dolžnosti
Pravna podlaga odpovedi pogodbe o zaposlitvi predpostavlja obstoj pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, v kolikor pa takšne pogodbe o zaposlitvi ni več, tudi ni pravne podlage za ponovno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je torej odpoved te pogodbe o zaposlitvi nična. Na ničnost pa sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato tožniku druge (izredne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bilo treba posebej izpodbijati.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo načelo odgovornosti za uspeh, ko je upoštevalo v odstotkih ovrednoten delež uspeha vsake od strank in vsaki od njiju priznalo pravico do povračila stroškov postopka v sorazmerju s tem deležem, nato pa po medsebojnem pobotu plačilo razlike naložilo toženi stranki, katere odmerjeni stroški so bili manjši. Uspeh strank v sporu je pravilno ugotovilo glede na to, s kolikšnim deležem so v sporu uspele (ker je tožnik postavil denarni zahtevek, se uspeh strank ocenjuje glede na višino dosojenega zneska).
odškodninska odgovornost - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - dokazno breme
Organizacija dela je v pristojnosti delodajalca. Zato ne gre za diskriminacijo, če delodajalec delavcu ne odredi opravljanja drugega dela (ki bi ga delavec po lastnem mnenju lahko opravljal), ampak mu odredi opravljanje dela, za katerega je z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - reparacija - nadomestilo plače - regres za letni dopust - načelo uspeha v postopku
Tožbeni zahtevki za plačilo razlike regresa za letni dopust za leta 2004, 2005 in 2006 ter za plačilo nadomestila plač od julija 2004 do maja 2006 segajo v obdobje po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice iz poslovnih razlogov, na podlagi katere je tožnici delovno razmerje nezakonito prenehalo, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ob uporabi 5. odstavka 41. člena ZDSS-1 šteti, da so ti denarni zahtevki vključeni v spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v katerem krije delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožniku očitano ravnanje, to je, da je v spornem obdobju s službenim vozilom v službenem času večkrat odpeljal odpadno železo, ki ga tožena stranka ločeno zbira na odlagališču, in ga prodal v svojem imenu in za svoj račun, predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako na podlagi 1. alinee kot na podlagi 2. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR.
umik tožbe proti tožencu, ki ni izpolnil zahtevka - stroški postopka – povrnitev stroškov postopka – solidarna odgovornost
Če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni le ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, se ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu enak učinek, kot da bi stranka sama izpolnila zahtevek, ki mu ugovarja.
določitev nujne poti – udeleženci postopka - stroški postopka
Predlagatelj postopka za določitev nujne poti ima v vsakem trenutku možnost, da preveri zemljiškoknjižno stanje, zato nasprotnemu udeležencu ni mogoče očitati nikakršne krivde za stroške, ki so v tem postopku nastali predlagatelju.
ZIZ člen 9, 9/7, 41, 44, 44/2. ZPP člen 77, 77/3, 137. ZZZDR člen 107, 108.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – vročitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – procesna sposobnost mladoletnika – omejena poslovna in procesna sposobnost – zakoniti zastopnik
Otrok med petnajstim in osemnajstim letom starosti lahko samostojno (torej brez zakonitega zastopnika) sklepa posle manjšega pomena in glede takšnih poslov lahko tudi samostojno sodeluje v postopku.
Sodišče ob izdaji in vročitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne ve in ne presoja, za kakšno vrsto pravnega razmerja in s tem za kakšno procesno sposobnost mladoletnika v konkretnem primeru gre, zato je pravilno izhajalo iz stališča, da mladoletnik, ki ga je upnik označil kot dolžnika, ni procesno sposoben.
Pri odmeri pokojnine tožnici, ki je bila uživalka pokojnine po predpisih, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1, in ki se je nato ponovno vključila v zavarovanje do leta 2009, je treba uporabiti 417. člen ZPIZ-1, ki govori o ponovni odmeri oz. odstotnem povečanju pokojnin uživalcem pokojnine po prejšnjih predpisih.
izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost
Tožnik ni pojasnil, ali je njegova vloga izredno pravno sredstvo, pa četudi bi jo šteli za izredno pravno sredstvo, vloge tožnik ni vložil po kvalificiranem pooblaščencu (tožnik pa ni oseba z opravljanim pravniškim državnim izpitom), tako da jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost - dejansko stanje - sodni izvedenec - osebni pregled
Pri tožniku ni podana invalidnost I. kategorije, saj je bilo na podlagi mnenja sodnega izvedenca ugotovljeno, da ga osebnostna motnja sama po sebi ne ovira pri delu, enako pa velja tudi za blago depresivno epizodo. Takšno dejansko stanje je sodni izvedenec ugotovil na podlagi medicinske dokumentacije, saj se tožnik kljub večkratnemu vabilu na osebni pregled ni odzval.