CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00067518
ZVEtL-1 člen 3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 343, 343/1, 352.
neizkazan pravni interes - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - posamezni del stanovanja - posebni skupni deli v etažni lastnini
Pritožnica v pritožbi nasprotuje odločitvi, da parcele predstavljajo posebne skupne dele stavbe, saj meni, da bi morale predstavljati del posameznih stanovanj. Ker hkrati ne navaja, da je sama lastnica navedenih parcel, se njen pravni položaj s pritožbo ne more izboljšati, zato njen pravni interes za pritožbo ni izkazan.
Ker sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa, v katerem je ugotovilo kršitev sklepa o začasni odredbi, toženki ni vročilo pripravljalne vloge, v kateri je tožnik zatrjeval kršitve začasne odredbe, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.
potrdilo o vloženi tožbi - tožba - zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - navedba listin, ki so podlaga za vpis - predložitev listin v zemljiškoknjižnem postopku
Zemljiškoknjižno sodišče je zaznambo spora dovolilo le na podlagi potrdila o vloženi tožbi. Stališče, da je s tem namen izpostavljenih pravil dosežen in da bi bilo drugačno stališče pretirano formalistično, je pravno zmotno. Potrdilo o vloženi tožbi ne more nadomestiti manjkajoče listine - tožbe.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/1, 12/5, 12a, 12a/9, 12a/10. ZPP člen 108, 108/5.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - premoženjsko stanje prosilca - izjava o premoženjskem stanju - bančne vloge - stanje na trr - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - dopolnitev v skladu s pozivom sodišča - preverjanje premoženjskega stanja po uradni dolžnosti - preverjanje podatkov v tujini - poizvedbe sodišča - dolžnost predložitve podatkov - razveljavitev - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje bi moralo v dani situaciji, ko ni pozvalo toženke na predložitev določenih listin ali če je dvomilo v resničnost podanih podatkov, samo po mednarodni poti (glej deveti in deseti odstavek 12.a člena ZST-1) preveriti stanje na tem računu ali pa v primeru nemožnosti pridobitve izpisov oziroma podatkov toženko pozvati, naj predloži izpiske transakcijskega računa v Litvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00071021
ZKP člen 117, 117/1, 118.
lovska družina - izključitev člana lovske družine - disciplinski postopek - disciplinski ukrep, izrečen članu lovske družine - vročitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka - pravilnik o disciplinskem postopku - osebno vročanje - dokazno breme o opravljeni vročitvi - pravica do materialne obrambe - razveljavitev sklepov disciplinskih organov - predlog za zaslišanje priče - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - nepotrebno zaslišanje priče
Utrjeno stališče sodne prakse je, da ima disciplinski postopek naravo kaznovalnega postopka in ga je zato potrebno voditi po vnaprej določenih pravilih. Prvo sodišče je pravilno zaključilo, da tožena stranka disciplinskega postopka ni izvedla v skladu z določbami Pravilnika o disciplinskem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik) ter osnovnimi oz. temeljnimi načeli ZKP. V izpodbijani sodbi je prvo sodišče pravilno upoštevalo tožnikovo pravico do materialne obrambe iz 5. člena ZKP ter 6. in 9. člen Pravilnika, ki urejata način vročanja vabil ter vsebino zahteve za uvedbo disciplinskega postopka. Slednja mora med drugim vsebovati tudi kratek in jedrnat opis dejanja, ki predstavlja kršitev.
Pravilen je tudi zaključek prvega sodišča, da je bil postopek vročanja pisanja tožniku z dne 9. 9. 2021 nepravilen, saj je bila vročitev opravljena po določbah napačnega zakona. Ker se skladno s Pravilnikom v disciplinskem postopku uporabljajo temeljna načela ZKP, bi se morale njegove določbe uporabljati tudi pri postopku vročanja. Pisanje bi moralo biti tožniku vročeno po 118. členu ZKP, če pa je tožena stranka mnenja, da se za vročanje uporabi druga določba ali celo drug zakon, bi morala to ustrezno obrazložiti. Pavšalni in nekonkretizirani so tako pritožbeni očitki, da postopek vročanja ni bil nezakonit, ampak izvršen na podlagi prvega odstavka 117. člena ZKP. Tožena stranka namreč ne pojasni, zakaj je uporabila navedeno zakonsko določilo in zakaj naj bi bilo vročanje na tak način pravilno.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da je prvo sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka, ker ni zaslišalo prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Kot že pojasnjeno je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je bil disciplinski postopek izveden nezakonito, zaslišanje predlaganih prič pa se je tako pokazalo za nepotrebno.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 53. SPZ člen 271, 271/2. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 1, 1/2, 38, 38/1. ZPDS člen 6, 6/1, 7, 7/2. ZPN člen 7. ZLNDL člen 2, 2/1, 2/3.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - družbena lastnina - gradbena zemljišča v družbeni lastnini - grajeno javno dobro - pravica uporabe na zemljišču - prenos pravice uporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - splošni skupni del - posebni skupni del - stanovanjska soseska - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - dejanska razlastitev - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - deklaratorna narava vpisa v zemljiško knjigo
S prenosom uporabe oziroma lastninske pravice na stavbi (posameznem delu stavbe), ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, se je prenesla tudi pravica uporabe na stavbišču in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Za pridobitev te pravice uporabe ni bilo pomembno, ali je bila vpisana v zemljiški knjigi ali ne.
Ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča ne pomeni, da se po njem lahko gibljejo le etažni lastniki.
Trditev, da naj bi šlo za javno dobro, bi bila upoštevna le, če bi bila namembnost nepremičnine kot javne dobrine z ustreznim aktom opredeljena v času pred 1. 1. 2003.
vknjižba lastninske pravice - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaznamba pravnega dejstva - osebno stanje - učinek zaznambe
Zaznamba začetka postopka postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo (sama po sebi) ni ovira za kasnejše vpise v zemljiški knjigi.
Če iz izvršilnega naslova izhaja, da mora dolžnik poleg izročitve stvari opraviti še določena dejanja, kot je na primer (de)montiranje ali pakiranje stvari, ali pa, kot v zadevnem primeru, da mora stvar prepeljati k upniku, gre pri tem za drugo, dodatno in drugačno obveznost od izročitve premičnine, in sicer za "obveznost kaj storiti", ki je predmet urejanja v drugem, 17. poglavju ZIZ. Takšno izvršbo bo upnik, če bo zanjo imel podlago v izvršilnem naslovu, lahko dosegel s kumulacijo obeh pravkar opisanih izvršilnih sredstev v predlogu za izvršbo.
Prvostopenjsko sodišče je toženkino dopustitev, da sme stroj ostati pri njej, izenačilo s sklenitvijo shranjevalne pogodbe. Vendar ima to dvoje za odtenek različno pravno kvaliteto, pravno dejstvo navedene toženkine dopustitve pa je sicer podobno, vendar ne isto kot pravna dejstva, ki morajo biti vsa podana za nastanek shranjevalne pogodbe. Sodišče prve stopnje je s tem, da je toženka izrecno priznala samo prvo od navedenih dejstev, nepravilno štelo, da je priznala tudi vsa druga.
OZ člen 132, 243, 243/1, 459, 459-3. ZPP člen 8, 155, 155/1.
dobava blaga oz. oprava storitev - pogodbeno dogovorjene lastnosti - sprememba ponudbe - pojasnilna dolžnost - vrnitev kupnine - plačilo odškodnine - nemožnost uporabe nepremičnine - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - dokazna ocena verodostojnosti prič - pomanjkljiva trditvena podlaga
Toženka ni izkazala, da je tožnico ob dogovarjanju za naročilo stavbnega pohištva opozorila na spremenjeno bistveno lastnost naročenega in izpolnila svojo pojasnilno dolžnost.
Tožnica ni podala ustreznih trditev v zvezi z zmanjšanjem premoženja. Nemožnost uporabe hiše, ki se ni odrazila na tožničinem premoženjskem položaju, ne omogoča pravnega zaključka o že nastali pravno priznani premoženjski škodi. Vsaka kršitev se še ne odrazi kot pravno priznana premoženjska škoda. To je le tista, ki povzroči zmanjšanje premoženja ali prepreči njegovo povečanje.
ukrepi za varstvo koristi otroka - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - postavitev skrbnika - odvzem otroka staršem - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - Center za socialno delo (CSD)
CSD v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, v skladu s 34. členom ZNP-1. Iz pritožbenih navedb in predloženih listin izhaja, da je vprašljiva pravilnost dejanskih ugotovitev prvega sodišča o tem, da se A. A. postavi pod skrbništvo in za skrbnika imenuje nasprotni udeleženec.
URS člen 51, 51/1, 51/2. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 22, 22/1, 22/1-2, 38, 38/2.
porod na domu - povrnitev stroškov
Porod na domu ni vključen v krog storitev, ki jih financira država. Tudi tožnica je imela možnost, da porod opravi v porodnišnici. Kljub temu se je odločila za izstop iz javnega sistema, v okviru katerega so zagotovljene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
postopek za preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - plačilo dolga - razveljavitev sodbe
Obsojenčeve pritožbene navedbe, da je dolgovani znesek dejansko plačal in s tem v roku za pritožbo, torej še pred pravnomočnostjo sodbe o preklicu pogojne obsodbe, izpolnil v pogojni obsodbi določen posebni pogoj, izhaja tako iz potrdila o plačilu, kot iz dopisa oškodovane trgovine X. Navedeno pa pomeni, da je obsojenec posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, v celoti izpolnil in torej ni več razlogov za preklic pogojne obsodbe, zato je pritožbeno sodišče prvostopno sodbo razveljavilo ter v skladu z določbo četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.
postopek osebnega stečaja - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - plačilo stroškov stečajnega postopka
Za zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih je imelo sodišče prve stopnje podlago v določbi 394. člena ZFPPIPP. Dolžnik ni dokazal, da bi poravnal tudi stroške postopka.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - izkazovanje ogroženosti - dokazi in dokazovanje - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje ni izrecno obrazložilo, zakaj ni izvedlo s strani nasprotnega udeleženca predlaganih dokazov (zaslišanja strank in nekaterih prič); v 12. točki obrazložitve zaključuje, da so listinski dokazi predlagateljev pretehtali nad dokazi nasprotnega udeleženca. Čeprav imajo lahko predloženi listinski dokazi veliko težo, pa to ne pomeni, da nasprotni udeleženec zgolj zaradi dokazne vrednosti, ki jo je sodišče prve stopnje poklonilo listinam, nima možnosti izpodbijati navedb predlagateljev. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je pravzaprav vnaprejšnja dokazna ocena (neizvedenih) dokazov predlagatelja, ki ni dopustna.
veljavnost začasne odredbe - pravni interes za pritožbo - pravnomočna odločitev o glavni stvari
Izpodbijana začasna odredba je veljala 15 dni po pravnomočni odločitvi o glavni stvari. O glavni stvari je bilo pravnomočno odločeno s sodbo sodišča druge stopnje. Pritožba udeleženca je bila predložena sodišču druge stopnje v pritožbeno odločanje po poteku veljavnosti začasne odredbe. Zato si s pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - kompleks - kriteriji za določitev - uporaba materialnega prava - lastninjenje stavbnih zemljišč - javni zavod - prenos lastninske pravice - razpolaganje občine z nepremičninami - gradbeno dovoljenje - izvenknjižni prenos
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sama opredelitev zemljišča v prostorskih aktih še ne zadošča za pridobitev pravice uporabe, ki se je nato po predpisih o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini transformirala v lastninsko pravico; sodišče prve stopnje se ni oprlo zgolj na prostorske akte (kriterij iz 4. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1). Poleg kriterija določenosti spornih parcel v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila zgradba zgrajena, in določenosti v prostorskih aktih iz časa izgradnje je ugotovilo tudi obstoj kriterijev iz 2. in 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1: sporna zemljišča obsegajo dovoze, dostope, parkirišče, zemljišča neposredno ob stavbi, zelenice itd., in da je bila pretekla raba taka, da so sporna zemljišča uporabljali izključno delavci in obiskovalci A.
Pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje deloma uporabilo napačno pravno podlago, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je pravico predlagateljice utemeljevalo na določbah ZLNDL, pri tem pa je spregledalo, da je bil ZLNDL subsidiarni zakon, saj so se po njegovih določbah lastninile le tiste nepremičnine, ki niso bile že prej olastninjene po drugih predpisih. Ni sporno, da je bil in je A. od ustanovitve javni zavod za zdravstveno dejavnost v smislu določb ZZ, premoženje javnih zavodov pa se je lastninilo že leta 1991 po določbah 65. člena ZZ, ki je določal: »Premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki nadaljuje delo kot zavod, postane s 1. aprilom 1991 lastnina ustanovitelja te organizacije, če ni s tem zakonom drugače določeno.« Predlagateljica je pravno podlago Zakona o zavodih navajala že v predlogu, zato ne gre za presenetljivo pravno podlago, na katero nasprotna udeleženka ob ustrezni skrbnosti ne bi mogla pomisliti. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljica kot ustanoviteljica A. (da je predlagateljica ustanoviteljica A., ni bilo nikoli sporno) postala lastnica spornih zemljišč že leta 1991 in ne šele leta 1997 z uveljavitvijo ZLNDL. S tem je posredno tudi odgovorjeno na (sicer točne) pritožbene navedbe, da ZVEtL-1 ne more biti samostojna pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice.
Ker sta sporni parceli od leta 1987 do 1991 izpolnjevali kriterije za funkcionalno (sedaj pripadajoče) zemljišče, kar je bila podlaga za lastninjenje po Zakonu o zavodih, so neutemeljene obširne pritožbene navedbe, da parceli nista v celoti potrebni za redno rabo A. in da sta bili hortikulturno ter prometno urejeni šele po letu 1997. Četudi morda res nista v celoti neobhodni za delovanje zavoda, pa ostaja dejstvo, da je A. sporni parceli imela ves čas v uporabi, pritožnica pa niti ne zatrjuje, da bi jih sama kadarkoli po letu 1987 uporabljala.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - izjava v medijih - javna oseba - kraj dejanskega bivanja - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - prijavljeno stalno prebivališče - dokazni predlog za zaslišanje strank - substanciranost dokaznega predloga
Prvo sodišče je utemeljeno sledilo navedbam tožnice o zunajzakonski skupnosti tožencev, ki so bile podprte z vsebino številnih medijskih objav o razmerju med tožencema, pri čemer pa ti zapisi povzemajo podrobne toženkine izjave o njenem družinskem življenju s tožencem in njuno hčerko. Prvo sodišče se ni sklicevalo na njeno (neobstoječo) izpovedbo v tem postopku, kot neresnično trdi toženka, ampak se je oprlo na njene izjave medijem o skupnem življenju s tožencem.
sklep o zavrženju pritožbe - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba
Pravilna in zakonita je odločitev, da se prepozna pritožba zavrže. Pritožnik ni bil v ničemer diskriminiran, saj obravnave v tej zadevi ni bilo - postopek se je ustavil, ker tožeča stranka ni plačala sodne takse.