KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067131
ZKP člen 339, 339/2, 355, 355/1, 372, 372-1, 372-3. KZ-1 člen 308, 308/1, 308/3, 308/6. ZMZ-1 člen 78, 78/1, 82, 82/4, 84.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - ne bis in idem - isti historični dogodek - res iudicata - predodelitev zadeve drugemu sodniku - načelo ustnosti in neposrednosti - povzemanje vsebine listine - prosilec za azil - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - obteževalne in olajševalne okoliščine
Skladno z načelom ustnosti sme sodišče sodbo opreti samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi (prvi odstavek 355. člena ZKP). Vendar to načelo ne zahteva dobesedne izvedbe dokazov na glavni obravnavi. Zahteva le, da so dokazi na glavni obravnavi "pretreseni", to je obravnavani tako, da se sodečemu sodniku razkrije njihova vsebina in da imajo udeleženci možnost o njih ustno razpravljati.
Sodišče prve stopnje ugovora v zvezi z načelom ne bis in idem ni zavrnilo zaradi različne pravne kvalifikacije, temveč zaradi dejstva, da gre v predmetnem postopku za 11 drugih prevozov storjenih v drugem časovnem obdobju z drugimi udeleženci kot v primeru kaznivega dejanja, za katerega je bil A. A. že pravnomočno obsojen. To pa torej pomeni, da gre za drug historični dogodek. Uporaba načela ne bis in idem ne sme pomeniti favoriziranja storilcev, ki masovno izvršujejo kazniva dejanja.
Prosilci za mednarodno zaščito imajo po tem, ko podajo prošnjo, pravico ostati do odločitve o njihovi prošnji, nikakor pa tega ni mogoče enačiti s pravico do prebivanja. Za prebivanje je namreč potreben bivalni naslov (dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje). Tega zaključka pa ne more spremeniti dejstvo, da je v prvem odstavku 78. člena ZMZ-1 določeno, da ima prosilec na področju sprejema med drugim pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji, saj se je sodna praksa že izrekla, da gre za t.i. pravico ostati na ozemlju RS.
časovne meje pravnomočnosti - nedopustna pritožbena novota - preživnina mladoletnih otrok - brezposelnost preživninskega zavezanca
V skladu s sodno prakso in pravno teorijo je mogoče v pritožbi v skladu s 337. členom ZPP oziroma 34. členom ZNP-1 uveljavljati le tista nova dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave (ne pa dejstev, nastalih kasneje), saj je to trenutek, do katerega se raztezajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe. To velja tudi v primerih izdaje pridržanih sodnih odločb.
Sodišče druge stopnje pritrjuje pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da višina preživnine v skupni višini 250,00 EUR mesečno za oba mld. otroka kljub trenutni brezposelnosti nasprotnega udeleženca, ni previsoka, ker je delovno sposoben in je z aktivnim iskanjem zaposlitve dolžan poskrbeti za preživljanje mld. otrok, ki sta pridobitno povsem nezmožna.
sklep o odpustu obveznosti - pravnomočnost sklepa - pritožba upnika
Ker zoper sklep o obravnavi ugovora zoper odpust obveznosti in podaljšanju preizkusne dobe ni bilo pritožbe, to, da je bil sklep vročen upnikom (pritožniku) že po izteku preizkusne dobe, nikakor ne pomeni, da mu je bila s tem odvzeta pravica do pravnega sredstva. Pritožnik je imel možnost, da zoper navedeni sklep vloži pritožbo, če bi z njo uspel in dosegel npr. odločitev, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in se predlog za odpust obveznosti zavrne, sodišče prve stopnje ne bi imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da sta bila do preteka preizkusnega obdobja vložena dva ugovora, upraviteljica je svoj ugovor kasneje delno umaknila, s sklepom z dne 3.2.2023 (p.d. 157) je zavrnilo ugovor upnika (pritožnika), ugovoru, ki sta ga vložila upnik in upraviteljica pa je delno ugodilo tako, da je dolžnici podaljšalo preizkusno obdobje do 4.2.2023. Iz navedenega izhaja, da si je dolžnik z opustitvijo vložitve pritožbe zoper sklep o ugovoru sam odvzel možnost pritožbe.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog - zahteva za sodno varstvo - zaslišanje storilca
V zahtevi za sodno varstvo ni izrecnega predloga za zaslišanje storilca, vendar je pravica do zaslišanja temeljna pravica v postopku o prekršku in le izjemoma sodišče lahko odloči, ne da bi storilca zaslišalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00067552
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 24, 25, 25/1, 26, 26/1. ZIZ člen 15, 41, 41/1, 41/5, 44, 44/3. ZPP člen 17, 18, 18/3, 47, 47/1, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - plačilni nalog - dovolitev izvršbe - izključna pristojnost - dogovor o pristojnosti tujega sodišča - stalno prebivališče - ugovor mednarodne nepristojnosti - pravdni postopek - trditveno in dokazno breme - predhodni preizkus tožbe - vročitev tožbe v odgovor toženi stranki - tiha privolitev - oprava izvršbe - vrsta spora - navedbe v tožbi - navedbe v odgovoru na pritožbo
Po Uredbi o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba Bruselj I bis toženec (oziroma smiselno dolžnik) lahko, razen v primeru, ko je podana izključna pristojnost drugega sodišča, v mednarodno pristojnost sodišča določene države članice privoli tudi konkludentno. To posledično pomeni, da je tožbo treba vročiti tožencu v odgovor oziroma da sodišče na neobstoj mednarodne pristojnosti (razen pri izključni pristojnosti) ne sme paziti že ob predhodnem preizkusu tožbe. V nasprotnem primeru namreč do tihe prorogacije sploh ne bi moglo nikoli priti. Za presojo mednarodne pristojnosti so torej relevantne tako navedbe v tožbi (smiselno v predlogu za izvršbo), kot tudi v odgovoru na tožbo (smiselno v ugovoru zoper sklep o izvršbi). Povedano še drugače, sodišče se lahko že ob preizkusu tožbe (oziroma smiselno predloga za izvršbo) izreče za mednarodno nepristojno le, če zanesljivo ugotovi, da je izključno pristojno sodišče kakšne druge države članice EU oziroma da ni pristojno slovensko sodišče.
Posebna narava izvršbe na podlagi verodostojne listine je pomembna tudi v zvezi z vprašanjem, katero sodišče je mednarodno pristojno za ta postopek. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine sta namreč v istem postopku združena postopek izdaje plačilnega naloga po ZPP in sama dovolitev oprave izvršbe, zato mora biti pristojnost slovenskega sodišča podana tako za odločanje o plačilnem nalogu, kot tudi za dovolitev izvršbe. Za dovolitev izvršbe je izključno pristojno sodišče države izvršitve sodne odločbe, medtem ko je pristojnost za odločanje o samem zahtevku pogojena z vrsto spora.
Trditveno in dokazno breme o obstoju razlogov za določitev pristojnosti je na upniku, vendar pa je treba tudi s tem v zvezi upoštevati posebnost postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, ko se verodostojna listina in pogodba, ki je temelj zahtevka, predlogu za izvršbo ne prilagata. Če dolžnik pristojnosti slovenskega sodišča oporeka, je treba okoliščine, ki so pravno pomembne za to vprašanje, zanesljivo ugotoviti v pravdnem postopku.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - gradbeno dovoljenje - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na podlagi odločbe o gradbenem dovoljenju - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Odločba o izdaji gradbenega dovoljenja ne more biti podlaga za predlagani vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2,11/5, 12, 12/1, 12.a, 12.a, 12.a/3. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZUTPG člen 3, 31/5, 5/1. ZPP člen 7, 212, 365-2.
izvršba - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - zaznamba sklepa o izvršbi - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - lastništvo nepremičnine - solastništvo nepremičnine
Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov, da se določeno premoženje ne bi upoštevalo pri ugotavljanju dolžnikovega materialnega položaja, je bilo na dolžniku (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). To pomeni, da bi moral dolžnik že v predlogu (prošnji za taksno oprostitev) konkretno trditi in izkazati, da premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne.
oprostitev plačila sodnih taks - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - plača in drugi prejemki - prihodki - likvidna sredstva - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - preseganje finančnega cenzusa - socialna ogroženost
Tožnica je v trimesečnem obdobju na svoj račun poleg plače prejela še nakazila svojega podjetja in na račun položila tudi gotovino. Njena štiričlanska družina je tako mesečno razpolagala z najmanj 1.691,00 EUR dohodka na družinskega člana, kar izrazito presega cenzus 843,78 EUR. To kaže, da je njena družina daleč od socialne ogroženosti in da je sodno takso v višini 2.559,00 EUR sposobna plačati takoj in v enkratnem znesku, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo preživljanje njene družine.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi
V skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP so pogoji za izdajo sklepa o izpraznitvi, da je predmet prodaje stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, da je dolžnik njen lastnik in da dolžnik v njej stanuje. Višje sodišče ugotavlja, da so navedeni pogoji izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanemu sklepu ugotovilo, da je dolžnikova nepremičnina, katere izpraznitev se od njega zahteva, predmet prodaje, in nadalje, da med drugim obsega stanovanjski del, v katerem dolžnik prebiva. Dolžnik v pritožbi ničesar od navedenega ne prereka, zato je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo sklep o izpraznitvi po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP.
Ne more dolžnik uspeti s sklicevanjem na najemno pogodbo, ki sicer res predstavlja veljaven pravni naslov za uporabo celotne nepremičnine, vendar več kot očitno ne odraža dejanskega stanja in dejanskih uporabnikov nepremičnine. Za vrnitveni zahtevek je odločilna dejanska raba, ki je stečajni dolžnik ne zanika.
Pokojnikova zapuščina skladno s 132. členom ZD preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti, zato zapuščino tvori premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti.
ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 313, 358, 358-5, 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 336, 336/1, 347, 347/1, 378.
zdravniška specializacija - specialistični izpit - povrnitev stroškov specializacije - ugovor zastaranja - občasna terjatev - zapadlost terjatve - dospelost obveznosti - začetek teka zastaralnega roka - izstavitev računa - zamuda roka za izstavitev računa - vezanost na dejansko stanje - postopek v sporu majhne vrednosti - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Zastaranje terjatev, pri katerih je pogoj za dospelost izstavitev računa, začne teči ob dospelosti, toda le, če je račun izdan v primernem roku. Če račun ni izstavljen oziroma je izstavljen po zapadlosti obveznosti, začne teči zastaranje glede na čas, ko bi račun moral biti izstavljen.
plačilo za nadurno delo - dodatek za delo ob nedeljah in praznikih - dodatek za delo ponoči - stroški v zvezi z delom - nesklepčna tožba - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba izpodbijane sodbe
Ker je tožena stranka izrecno in konkretno opozarjala na pomanjkljivo trditveno podlago in dejstvo, da tožnik vtoževanega zneska ni specificiral oziroma zadostno opredelil, je bilo na tožniku breme, da za vsako vtoževano terjatev, za katero je menil, da mu jo tožena stranka dolguje (nadure, dnevnice, dodatek za nedeljsko, praznično, nočno delo) opredeli dolgovani znesek ter pojasni, na podlagi katerih dejstev je prišel do zaključka o njegovi višini. Ne zadošča zgolj sklicevanje na vsebino prilog oziroma predloženih listinskih dokazov tožbe in pripravljalnih vlog, še manj na to, da bo vsa relevantna dejstva (ki niso zatrjevana) lahko iz teh prilog ugotovil izvedenec finančne stroke.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 85/2, 112, 200, 200/2, 200/3, 200/4, 200/5. ZPP člen 274. URS člen 23.
zavrženje tožbe - pisno opozorilo pred odpovedjo - sodno varstvo - obtožba - pravna korist - uveljavljanje ničnosti - delavski predstavnik
Tožnik je kot delavec prejel pisno opozorilo zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti in opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, zoper katero ni dopustnega sodnega varstva. Tega zaključka ne spremeni dejstvo, da je tožnik tudi delavski predstavnik oziroma član sveta delavcev in da se opozorilo nanaša na njegova ravnanja v zvezi z opravljanjem te funkcije.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00068459
ZDR-1 člen 179, 179/1. ZPP člen 8.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - poklicni voznik tovornjaka - navodila delodajalca o varnem opravljanju dela - dokazna ocena - dokazno breme tožnika - načelo kontradiktornosti
V posledici dejstva, da ima tožnik kot voznik tovornjaka 10 let izkušenj, je sodišče utemeljeno kot pretirano zavrnilo njegovo navedbo, da mu je bila tožena stranka zaradi njegove varnosti dolžna podati posebna navodila za zapiranje vrat prikolice tovornjaka in mu pri tem jasno nakazati možnost, kako naj to delo opravi. Zahteva, da bi bilo potrebno dati navodila za vsako še tako očitno in banalno opravilo in delavcu jasno nakazati možnost, kako naj ga opravi, je dejansko pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varnosti pri delu.
Na podlagi izpovedi zaslišanih prič in izvedenih listinskih dokazov je sodišče prve stopnje prišlo do pravilnega dejanskega zaključka, da izvedeni dokazni postopek ne daje podlage za ugotovitev, da je bilo na dan poškodbe tožnika resnično pokvarjeno zapiralo na vratih prikolice tovornjaka.
ZPND člen 2, 2/1, 4, 4/2, 19, 20, 22.a, 22.b, 22.b/4, 22.č. ZIZ člen 226, 227. ZPP člen 365-2. ZNP-1 člen 42.
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja - denarna kazen - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje
Pritožbena trditev, da nasprotni udeleženec nad otrokoma (druga predlagateljica in tretji predlagatelj) glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ni izvajal fizičnega nasilja, sicer drži, vendar takšno dejstvo še ne preprečuje izreka ukrepov za njuno zaščito, kot to očitno zmotno meni nasprotni udeleženec. Sodišče prve stopnje je ob dejanski ugotovitvi, da sta bila oba otroka prisotna ob izvajanju fizičnega nasilja nad prvo predlagateljico dne 27. 1. 2023, pravilno zaključilo, da na podlagi drugega odstavka 4. člena ZPND druga predlagateljica in tretji predlagatelj štejeta za žrtvi nasilja v tem dogodku in s tem za materialnopravna upravičenca za izrek ukrepov in prepovedi iz ZPND.
neupravičena uporaba tuje stvari - ustni dogovor o uporabi stvari - dovoljenje za uporabo - začasna uporaba tujega zemljišča - plačilo uporabnine - pooblastilo za sklenitev pogodbe - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - sodba presenečenja
O sodbi presenečenja ni mogoče govoriti, ker je sodišče odločitev poleg določil OZ oprlo tudi na določila SPZ, saj gre za pravno podlago, ki bi jo tožnica ob dolžni skrbnosti lahko predvidela, ne pa za presenetljiv zasuk v postopku, na katerega stranka ni mogla računati in je zato izgubila možnost navajanja dejstev, ki so v zvezi z nepričakovano novo podlago pravno odločilna.
Za uspeh s tožbenim zahtevkom mora tožnica izkazati, da je: (1) lastnica nepremičnine, (2) da jo toženka brezplačno uporablja in (3) da za brezplačno uporabo nima pravne podlage, toženka pa se obveznosti plačila lahko razbremeni, če dokaže, da je dobroverna lastniška posestnica ali da ima za uporabo sklenjen pravni posel.
Tožnica kot lastnica zemljišča ni neposredno sodelovala pri dogovoru o uporabi, prav tako ni podpisala Sporazuma o načinu odškodnine za uporabo zemljišča. V njenem imenu je tak sporazum v ustni obliki sklenil sin A. A, ki je že takrat upravljal z zemljišči in bil predviden za prevzemnika kmetije, sedaj pa je tudi lastnik sporne parcele. A. A. je imel torej splošno pooblastilo matere za upravljanje z zemljišči, v katerega spada tudi sklepanje dogovora o začasni uporabi.
ZPP člen 72, 72/2, 102, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
zavrnitev dokaznega predloga - nepopoln dokazni predlog - predlog za zaslišanje priče - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - prenehanje naročniškega razmerja - prenos naročniškega razmerja - prenehanje opravljanja dejavnosti - obvladanje slovenskega jezika - pravice tujca, ki ne zna slovenskega jezika - pravica do tolmača - očitna pisna pomota - predlog za izločitev sodnika
Protispisna je ugotovitev, da toženka ni pravilno predlagala priče, saj določba 236. člena ZPP dopušča, da stranka navede ime priče ter prebivališče oziroma zaposlitev. Če je toženka navedla zaposlitev priče in to, kaj bo priča povedala, je dokazni predlog popoln.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev - vročanje pravni osebi - vročilnica - javna listina - izpodbijanje domneve vročitve - trditveno in dokazno breme - zavrženje tožbe
Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Stranka ima sicer možnost, da domnevo, da so dejstva v vročilnici neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena, izpodbija, vendar pa lahko to stori le s konkretiziranimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost, za katere obenem predlaga tudi ustrezne dokaze.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 82, 82/1-2, 82/3, 83, 121, 121/1. ZPP člen 8, 212, 212/1, 214, 214/1. ZGD-1 člen 527.
zahteva upnikov za oblikovanje upniškega odbora - upravičeni predlagatelj - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenos terjatev - dokazovanje - dokazna sredstva - dokazni standard - dokazna ocena
ZFPPIPP v tretjem odstavku 57. člena za dokazovanje prenosa terjatev dokaznih sredstev ne določa. Tudi sicer ne vsebuje splošne določbe o tem, s kakšnimi dokaznimi sredstvi ugotavlja sodišče sporna pravno relevantna dejstva. Kar posledično pomeni, da se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Zato je sporno dejstvo mogoče dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi (primerjaj prvi odstavek 212. člena ZPP).
ZFPPIPP nadalje v tretjem odstavku 57. člena tudi ne določa pravila o dokaznem standardu. Ker tudi sicer ne vsebuje splošne določbe o tem, s kakšno stopnjo dokaznega standarda se ugotavljajo pravno relevantna dejstva, se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Zato je potrebno upoštevati pravilo 8. člena ZPP, po katerem sodišče o obstoju relevantnih dejstev odloča na podlagi svojega prepričanja na podlagi vestne in skrbne presoje vseh izvedenih dokazov.
Upoštevajoč navedena pravila dokazovanja je ob konkretnih okoliščinah obravnavane zadeve dvom stečajnega upravitelja v to, da so bili obravnavani prenosi terjatev dejansko in veljavno izvedeni, razumen. Ali zgolj predložena potrdila prejšnjih upnikov, v katerih so izjavili, da so terjatve prenesene na novega upnika (pritožnika), zadoščajo za stopnjo prepričanja, je namreč odvisno od ugovorov, s katerimi se izpodbija njihova dokazna vrednost.