KZ člen 111, 111/1-3, 112, 112/1, 112/3, 112/6. ZKP člen 184, 184/2.
kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - zastaranje kazenskega pregona - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - procesno dejanje, ki pretrga zastaranje - identiteta storilca in kaznivega dejanja - dopolnitev preiskave - rok instrukcijske narave
Učinek pretrganja zastaranja ima lahko tudi predlog za pridobitev bančnih podatkov po 156. členu ZKP, vendar pa je pri tem potrebno ugotoviti, na katerega storilca se predlog nanaša in na katero konkretno kaznivo dejanje. Zaključki sodišča prve stopnje, da se predlog tožilstva in odredba sodišča za pridobitev bančnih podatkov nanašata na drugo kaznivo dejanje in ne na kaznivo dejanje, ki je predmet tega kazenskega postopka, so pravilni.
ZPP člen 124, 124/1, 125a, 224, 224/1, 224/4, 298, 298/4.
prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe - pritožba ni dovoljena - zavrženje pritožbe
Določba 125.a člena ZPP je namenjena temu, da se položaj stranke v primeru, ko je odrejeno zvočno snemanje naroka, v bistvenem izenači s položajem stranke, ki lahko na naroku ugovarja zoper sodnikovo protokolacijo zapisnika. Stranka torej nima izrecne pravice šele raziskovati ali je prepis točen ali ne, marveč lahko enako kot stranka na naroku, predvsem ugovarja, da zapisnik ne odraža dejanskega dogajanja na glavni obravnavi.
URS člen 25. ZPP člen 108, 343, 343/1, 343/4, 352. ZST-1 člen 11, 12, 12/2-4, 12/3, 13, 13/3.
dolžnost plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pravica do pritožbe - nedovoljenost pritožbe nasprotne stranke - zavrženje pritožbe - sodelovanje stranke v postopku - tajnost dokumentacije v postopku za uveljavitev oprostitve plačila takse - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - vročitev predloga v odgovor nasprotni stranki - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju - zamolčanje podatkov - pravna oseba kot taksni zavezanec - načelo enakosti - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - popolnost predloga - pozivanje na dopolnitev - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - pridobitev podatka z vpogledom v javne evidence - podatki o premoženju - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES)
Ker pritožba tožene stranke zoper sklep o odlogu plačila taksne obveznosti tožeče stranke ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.
Ker ima tožeča stranka premoženje, bi morala že v predlogu navesti, da ga ne more unovčiti. Sodišče je ni bilo dolžno pozivati, da izkaže, da tega ne more storiti.
ZNP-1 člen 42, 155, 162, 164. SPZ člen 69, 70, 70/5. ZPP člen 291, 291/2, 365-2.
delitev solastne nepremičnine - ugotovljena vrednost nepremičnine
Pravilno je obrazložilo in poudarilo, da upravičen interes predstavlja pravni standard, ki ga je potrebno napolniti v vsakem konkretnem primeru po intenciji zakona in na podlagi namena stvari, upoštevaje različne okoliščine konkretnega primera, kriteriji v zakonski določbi petega odstavka 70. člena SPZ (velikosti idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov) pa niso vrednoteni, ampak so enakovredni.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - zalezovanje - nasilje - nasilje v družini
Predlagateljica je dokazala, da ji nasprotni udeleženec po eni strani še tudi po razhodu izkazuje naklonjenost, po drugi strani pa jo ponižuje. Pošiljanje fotografije gole ženske, ki naj bi bila predlagateljica, njunemu sinu, za predlagateljico predstavlja ponižanje in gre za psihično nasilje (peti odstavek 3. člena ZPND). Izkazovanje naklonjenosti po razpadu njune zveze, je za predlagateljico utemeljeno moteče. Izkazano je tudi, da je nasprotni udeleženec večkrat z vozilom sledil predlagateljici, imel parkiran avto v bližini njene hiše, opazoval hišo s sosednjega dvorišča. Zalezovanje predstavlja nasilje (drugi odstavek 3. člena ZPND), ki je v družini prepovedano (prvi odstavek 3. člena ZPND).
zapuščinski postopek - spor o dejstvih - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tožba na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe - ugotovitev dedne nevrednosti - izpodbijanje veljavnosti oporoke - prekinitev zapuščinskega postopka - obligatornost prekinitve - smotrnost prekinitve postopka
Ker se dedna sposobnost dediča do dokaza o nasprotnem domneva, ni odločilno, da se s pritožnikovo trditvijo o dedni nevrednosti B. B. ostali dediči strinjajo. Razloge za zatrjevano dedno nevrednost bo moral v pravdi dokazati pritožnik.
Ker se veljavnost pogodbe do dokaza o nasprotnem domneva, je jasno tudi, da je v tem primeru manj verjetna pravica pritožnika, ki ima (za razliko od B. B.) pravni interes za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, saj bo, če bo s tožbo uspel, podarjeni solastninski delež zapustnikove nepremičnine vrnjen v zapuščino.
ZIZ člen 15. DZ člen 157, 157/1, 157/2, 157/3, 159, 161, 162, 162/1-7. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 55, 55/2, 100. ZPP člen 365, 365-2. ZMZPP člen 4, 42.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - zavrnitev ugovora - razlogi za zavrnitev - opredelitev do navedb strank - razmerja med starši in otroki - prepoved prehoda državne meje z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka
Pritrditi je zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec v ugovornih navedbah ni uspel izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje v sklepu z dne 4. 8. 2022 o izdani začasni odredbi, da je otrok visoko ogrožen zaradi možnosti, da bo nasprotni udeleženec z otrokom zapustil RS. Ugotovitve sodišča prve stopnje tvorijo zadostno podlago za sklep, da je otrok zaradi ravnanja nasprotnega udeleženca visoko ogrožen, ocena ogroženosti je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje tudi argumentirano pojasnjena in ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo okoliščin glede dejstva, da gre za otroka staršev različne narodnosti.
ZIZ člen 15. DZ člen 157, 157/1, 157/2, 157/3, 159, 161, 162, 162/1-7. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 55, 55/2, 100. ZPP člen 365, 365/2. ZMZPP člen 4, 42. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 55, 55/2, 100.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavrnitev ugovora - prepoved prehoda državne meje z otrokom - zavrnitev izdaje začasne odredbe - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - razmerja med starši in otrokom
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec v ugovornih navedbah ni uspel (verjetno) dokazati, da bi bila zaradi prepovedi nasprotnemu udeležencu prehoda državne meje RS z otrokom podana ogroženost otroka.
Prav tako je pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni dokazal, da bi zaradi zavrnitve dopustitve prehoda državne meje RS na otrokovem premoženju nastala škoda, kar bi ga posledično ogrozilo, saj je sodišče prve stopnje (pritožbeno neizpodbito) ugotovilo, da nasprotni udeleženec ni dokazal, da zaradi tega ne bo mogel izvesti prenosa nepremičnin na otroka.
spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev
Pritožbeno neutemeljena graja, da je prvostopno sodišče zneske zaokroževalo le navzgor, ne upošteva, da ocena potreb obeh mladoletnih otrok zaradi določitve preživninske obveznosti nikakor ne predstavlja matematične operacije golega seštevanja stroškov, temveč zahteva celovito tehtanje o tem, kolikšen znesek zadostuje ustrezni materialni zagotovitvi otrokovih potreb, ki se vsakomesečno spreminjajo, kar se odraža v variabilnosti in določeni nepredvidljivosti praviloma višjih stroškov, zato jih tudi ni moč izračunati v natančnem in fiksnem znesku.
začasna odredba za uveljavitev denarne terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - konkretne trditve - obstoj zadostne trditvene podlage - skrivanje premoženja - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja
Sodišče prve stopnje je napačno razlagalo oziroma uporabilo določbo drugega odstavka 270. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik verjetno izkazati nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Čeprav so pogoji za izdajo začasne odredbe strogi in jih je treba razlagati restriktivno, njihova uporaba ne sme biti preveč omejujoča. Sodišče prve stopnje se pri utemeljevanju svoje odločitve med drugim sklicuje na pravno teorijo, vendar pri tem spregleda, da ta le povzema sodno prakso in pri tem celo opozarja, da je obstoječa sodna praksa preveč rigidna in da bi sodišča morala omiliti presojo tega pogoja, da bi institut začasnih odredb v praksi v večji meri služil svojemu namenu.
PZ v 939. členu izrecno ureja tudi vprašanje prenehanja predhodne odredbe, vendar le za primere, ko dolžnik izkaže, da terjatev ne obstaja (več) in za primere, ko predlagatelj po izvršljivosti odločbe, na podlagi katere je bila predhodna odredba izdana, ne predlaga izvršbe. Ne ureja pa položaja, ko je bila ta odločba razveljavljena, ko torej ni več domače nepravnomočne in neizvršljive sodne odločbe. Drugi odstavek 838. člena PZ v takih primerih smiselno napotuje na ZIZ. Po 76. členu ZIZ sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Ker je bil naslov, na podlagi katerega je bilo dovoljeno zavarovanje s predhodno odredbo, razveljavljen, je torej sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na terjatev v višini 70.577,46 EUR s pripadki.
V preostalem delu (ki se nanaša na terjatev, glede katere je sodba postala pravnomočna)pritožba pravilno opozarja, da pogoji iz 939. člena PZ, oziroma 264. člena ZIZ za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj niso podani. Pogoji za izvršbo so (zaenkrat) izpolnjeni, dolžnik ni z ničemer izkazal, da bi terjatev plačal ali dovolj zavaroval, prav tako pri sodišču ni položil zneska terjatve, upnik pa je pravočasno predlagal izvršbo. Razlaga, da se opravljena dejanja zavarovanja razveljavijo kljub temu, da je sodba, ki je bila podlaga predhodni odredbi in torej tem dejanjem, postala izvršljiva in kljub temu, da je upnik pravočasno predlagal izvršbo, je v nasprotju z namenom zavarovanja. Opravljena dejanja zavarovanja ostanejo v veljavi, dokler ni dovoljena izvršba (oziroma dokler se v izvršilnem postopku ne izkaže, da ni pogojev za izvršbo).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00069805
OZ člen 35, 39, 39/2, 39/4, 86, 86/1, 87, 87/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2, 14/2-2, 14/5. ZPP člen 154, 154/3, 339, 339/2, 339/2-8.
ničnost pogodbe - dogovor o pobotu - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - nedopustna kavza - oškodovanje upnikov - namen oškodovanja - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - neobstoječ predmet pogodbe - insolventnost - domneva trajnejše nelikvidnosti - odločitev o pravdnih stroških - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - odmera stroškov na stroškovniku - uspeh stranke v postopku - nagrada za sestavo vloge - potrebnost stroškov za pravdo
S cesijsko pogodbo ni mogoče prenesti neobstoječih terjatev. Pogodba je namreč nična, če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv (35. člen OZ).
To, da se prvostopenjsko sodišče pri odmeri stroškov sklicuje na specificiran stroškovnik tožnice v sodnem spisu, ne utemeljuje uveljavljane bistvene kršitve določb postopka. Za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških namreč zadošča, če se sodišče v obrazložitvi sklicuje na stroškovnik v spisu, iz katerega lahko stranke razberejo, kako je sodišče napravilo izračun stroškov.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f. ZPP člen 224, 224/1.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - zadostna trditvena podlaga - ukaz nadrejenega - uspeh celotnega dokaznega postopka - verodostojna listina
Tudi ob izostanku posebnega ukaza oziroma odreditve so bili sestanki, ki se jih je moral tožnik udeležiti vsakodnevno, torej tudi na dan tedenskega počitka, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, obvezni, tožnik se jih je moral udeležiti in tega ni mogel prenesti na druge pripadnike. Ali gre za nalogo, ki je posegla v tožnikovo pravico, je vprašanje materialnopravne presoje, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00067102
ZPP člen 181, 181/3, 185, 185/1, 185/2, 186, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev tožbe - sprememba tožbe - privolitev tožene stranke v spremembo tožbe - privilegirana sprememba tožbe - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - pooblastilo sodišča za dovolitev spremembe tožbe - izostanek odločitve sodišča prve stopnje o spremembi tožbe - pravica stranke do izjave v postopku - vročitev dopolnitve tožbe - opustitev odgovora na tožbo - domneva priznanja neprerekanih dejstev - obrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Tudi če stranka pred vložitvijo predloga za izvršbo oziroma tožbe računa ne zavrne, se ima v pravdnem postopku plačilu za storitve oziroma blago (v znesku, ki izhaja iz računa) pravico upirati, tako iz razloga, da le-te sploh niso bile opravljene, kot tudi posameznim cenam in količinam le-teh. Vendar mora vsa tovrstna dejstva tudi dokazati, česar tožena stranka v konkretnem primeru ni izkoristila. Račun ni temelj za nastanek obveznosti, kljub temu pa lahko služi kot dokazno sredstvo, še posebej v primeru, ko le-ta po prejemu ni zavrnjen. Če stranka računa ne zavrne, je namreč mogoče povsem utemeljeno sklepati, da so v njem navedena dejstva resnična.
Ker je tožena stranka trditve tožeče stranke zanikala zgolj pavšalno, se z do te mere konkretnimi dejstvi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni bilo dolžno ukvarjati in ni imelo naloge, da izpodbijano sodbo obrazloži tako natančno, kot mu v pritožbi očita tožena stranka. Zakaj bi bila toženi stranki v zvezi s temi dejstvi kršena pravica do izjave, pa iz pritožbe ni mogoče izluščiti. Tožena stranka je imela možnost odgovoriti prav na vse trditve in dokaze tožeče stranke. Če te ni izkoristila, mora procesno neaktivnost pripisati sebi in ne sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje se namreč ni dolžno opredeljevati do trditev, ki jih ni.
Sodišče prve stopnje je višji zahtevek za plačilo iz naslova plače oziroma dodatkov k plači zaradi več opravljenega dela (dežurstva) zavrnilo, pri čemer izpodbijana sodba razlogov za takšno odločitev nima.
ZODPol člen 71, 71/1, 71/2, 71/6. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 17. ZSPJS člen 32. KPJS člen 46.
dodatek za stalno pripravljenost - dokazna ocena izpovedi prič
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil tožnik v vtoževanem obdobju, v času (tednih), ko je bil na razporedu dela načelnika (komandirja) kot vodje PP F. opredeljen kot dežurni starešina, tudi izven formalno (pisno) odrejene in plačane pripravljenosti v dejanski pripravljenosti za delo, kot jo določata 71. člen ZODPol in 17. člen KPP. Tožnik kot pomočnik komandirja je bil namreč v tem času toženki (delodajalcu) na razpolago, ko ni bilo na delu drugih starešin (komandirja ali katerega od ostalih treh pomočnikov komandirja), ne le v smislu stalne dosegljivosti po telefonu, pač pa se je tudi dejansko vključeval v delo na delovnem mestu ali na odrejenem kraju, kjer je bilo treba opraviti določeno nalogo. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo dodatka za stalno pripravljenost.
Preuranjena je razprava o obstoju kaznivega dejanja o temeljni oziroma kvalificirani obliki kaznivega dejanja. Takšna pritožbena zahteva sega na področje pravilne pravne opredelitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, kar bo prav tako, ko za odreditev oziroma podaljšanje pripora zadošča že obstoj utemeljenega suma storitve temeljne oblike obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, predmet presoje v nadaljnjem sodnem postopku.