zapuščina - izločitev iz zapuščine - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju zakoncev
Na podlagi prvega odstavka 74. člena DZ se šteje, da sta deleža na skupnem premoženju zakoncev enaka. Pritožnik (tudi) v pritožbi ne zatrjuje dejstev, ki bi potrjevali njegovo tezo, da nepremičnini in orožje ni skupno premoženje nekdanjih zakoncev, in da sta zapustnik in njegova (sedaj tudi pokojna) žena prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju oziroma da je bil prispevek zapustnika večji od njegove žene.
ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/1, 343/4, 352. ZDR-1 člen 118.
sklep o zavrženju pritožbe - nedovoljena pritožba zoper sodbo - pravni interes tožnika za pritožbo - pripoznava tožbenega zahtevka - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - pravica do izjave stranke
Ker je toženka pripoznala tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje pravilno, brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, torej tudi v delu, ki se je glasil na poziv na delo. Tožnik zato nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, ki jo je zahteval od sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00070034
KZ-1 člen 48a, 48a/1, 49, 51, 51/1, 51/1-2. ZKP člen 450a, 450a/5.
resna grožnja za javni red ali javno varnost - pogajanja o priznanju krivde - izgon tujca iz države - obteževalne in olajševalne okoliščine
Okoliščina, da je tujec izvršil kaznivo dejanje, sama po sebi ne zadostuje za njegov izgon iz države, saj bi v tem primeru ta stranska kazen avtomatično sledila vsaki obsodbi tujca za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen več kot dve leti zapora. Prvostopenjsko sodišče ni navedlo nobene osebne okoliščine na strani obtožencev, ki bi pomenila resno grožnjo za javni red ali javno varnost.
Peti odstavek 450.a člena ZKP določa, da če do sklenitve sporazuma ne pride, se iz spisa izločijo vse listine, ki se nanašajo na postopek pogajanj. Določba o izločitvi tovrstnih listin je izrecna, nepogojna ter ni povezana z nikakršno vsebinsko presojo in tudi ne z vprašanjem, kdo je dal pobudo za pogajanja oziroma zakaj ta pogajanja niso bila uspešna.
Povzete storilčeve besede, ki jih je ta izrekel osebju oškodovanke (zlasti ob upoštevanju, da teh besed ni izrekel oškodovanki) ne ustrezajo takšni intenziteti, da bi bil na mestu pritožben zaključek o izkazanosti zakonskega znaka drznega in nasilnega ravnanja.
Tožnik si ob plačilu ni pridržal pravice zahtevati plačanega zneseka nazaj od trenerjev ali od toženke. Tožnik tudi ni plačal terjatve zato, da bi se izognil sili, saj so obstajale okoliščine, da tudi v primeru, če terjatev trenerjev do tožnika ni obstajala, bi s sprožitvijo spora lahko pridobil licenco pri NZS, ki naj bi po trditvah tožnika predstavljala razlog za plačilo nedolga.
Pritožnica po zagovorniku utemeljeno uveljavlja, da je klavzula pravnomočnosti preuranjeno dana na plačilni nalog, zato je preuranjena tudi ugotovitev, da je storilka v preizkusni dobi storila hujši prekršek, ki ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po drugem odstavku 202. e člena ZP-1.
Samo dejstvo, da je toženka za vsako leto tožniku letni dopust odmerila, še ne potrjuje nobenega dejstva v zvezi z njegovim koriščenjem. Toženka v postopku ni dokazala niti, da bi tožniku omogočila koriščenje letnega dopusta takrat, ko je zanj zaprosil, niti, da bi ga vzpodbudila h koriščenju letnega dopusta.
ZVMS člen 36, 36/5, 96, 96/1. Pravilnik o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanju veterinarskih zdravil (2006) člen 15, 15/4, 15/6.
zakonski znaki prekrška - pravica do učinkovite obrambe - izrek odločbe o prekršku - konkretizacija prekrška
Člen 36 Zakona o veterinarskih merilih skladnosti ureja uporabo zdravil s strani veterinarja. Po petem odstavku navedenega člena morajo osebe voditi evidence, ki so določene s predpisi Skupnosti oziroma ki jih predpiše minister. Navedene evidence so predpisane v 15. členu Pravilnika, ki ureja dnevnik veterinarskih posegov in se glede na jasno in izrecno dikcijo določbe nanaša izrecno na gospodarstva, kjer so ali se redijo živali za proizvodnjo živil.
ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3-2. ZCes-1 člen 30, 30/8, 30/8-4, 31a, 31a/7, 31a/7-2.
ekskulpacijski razlog - dolžno nadzorstvo - odgovornost pravne osebe za prekršek - akcesorna pridružitvena odgovornost - seznanitev delavcev
Določba 2. alineje tretjega odstavka člena 14 ZP-1, na katero se sodišče opira z utemeljitvijo, da je pravna oseba zadostila dolžnosti seznanitve, pride v poštev le takrat, ko pravna oseba pri storitvi istovrstnega prekrška z drugimi povzetimi ukrepi prepreči ponavljanje istovrstnih prekrškov neposrednega storilca, to je v konkretnem primeru voznika oziroma ko pravna oseba pravila, s katerimi je seznanila delavca, tudi sama spoštuje. Sama seznanitev voznika z njegovimi obveznostmi ni dovolj, pomembno je, ali je pravna oseba izdala kakšna posebna navodila, in ali je tudi ukrepala, da do teh prekrškov ne bi prišlo, zato ni nepomembno, da je bil vozniku prevoz odrejen s strani pravne osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00067641
ZDR-1 člen 32, 126, 126/2, 127, 127/1, 127/3. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
dodatki za manj ugodne pogoje dela - neveljavna določila pogodbe o zaposlitvi
Toženka v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da je dopusten dogovor med pravdnima strankama o vključenosti dodatkov za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (konkretno, za dodatke za nočno delo, delo v nedeljo in na praznike) v osnovno bruto plačo tožnika. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tak dogovor med delavcem in delodajalcem v nasprotju s prisilnimi določbami zakona in zato neveljaven.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zavrženje - prepozen predlog
Ob pregledu vložene pritožbe drugostopno sodišče ugotavlja, da je bistvo pritožbe (ob izpostavljenih težkih življenjskih razmerah) v ponovnem predlogu za opravljanje družbeno koristnega dela. Presoja takšnih navedb se ne nanaša na pravno relevantna dejstva tega pritožbenega postopka, v katerem lahko drugostopenjsko sodišče preizkuša le dejstva, ki se nanašajo na razloge za zavrženje pritožnikove predhodno vložene pritožbe, pritožbene navedbe pa se na tej podlagi izkažejo za neutemeljene.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068296
KZ-1 člen 283, 283/1. ZKP člen 358, 358-1, 371, 371/1-11.
kriva ovadba - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - pravno odločilna dejstva - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - razlogi za oprostilno sodbo
V opisu dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 mora biti navedeno, (1) da je bila kazenska ovadba podana pri pristojnem državnem organu, (2) navedena mora biti pravna opredelitev naznanjenega dejanja ter (3) okoliščine, iz katerih izhaja, da je storilec vedel, da naznanjeno dejanje ni bilo storjeno, pri čemer ni potrebno, da bi opis kaznivega dejanja krive ovadbe vseboval tudi opis vseh znakov naznanjenega kaznivega dejanja.
Glede na to, da kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 varuje organe pregona pred obravnavanjem kaznivih dejanj, ki niso bila storjena, s čimer se varuje integriteta predkazenskega in kazenskega postopka, je pri presoji bistveno, ali je naznanitelj v sami ovadbi podal informacije, na podlagi katerih je lahko organ, ki je ovadbo sprejel, sklepal, da gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
ZPP člen 343, 343/3. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 130, 130/1.
pravni interes za vložitev pritožbe - dopustitev spremembe tožbe - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina - dnevnice za službene poti - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Čeprav toženka voznikom kombijev ni plačevala stroškov nočitve, vozniki so večinoma spali v kombijih in se umivali v kopalnicah na bencinskih črpalkah, vožnje so bile dolge, odmori pa pogosto kratki, je bila takšna praksa pri vseh voznikih kombijev pri toženki. Drži, da čeprav ima delodajalec do vseh zaposlenih enako prakso, to samo po sebi še ne pomeni, da ne gre za trpinčenje, vendar v konkretnem primeru takšna poslovna praksa ni predstavljala očitno negativnega in zavrženega ravnanja, uperjenega zoper tožnika oziroma voznike.
Ko je tožnik postavil še zahtevek na plačilo dnevnic, je toženka ugovarjala utemeljenosti tega zahtevka, sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo tudi navedbe o odpovedi pravicam, saj toženka tega ugovora ni podala glede plačila odškodnine zaradi trpinčenja, ampak je zatrjevala, da je tožniku poleg plače plačala tudi dnevnice, s katerimi mu je krila stroške prehrane in nočitev in mu ne dolguje več ničesar.
stečaj pravne osebe - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo - javna dražba - pritožbeni razlogi
Pritožnik navaja, da je potrebno prodajo ustaviti, saj lahko sicer pride do večje materialne in nematerialne škode. V ničemer ne izpodbija pravilnosti in zakonitosti sklepa o prodaji (ne glede načina prodaje ne glede izklicne cene), pač pa navaja razloge, s katerimi nasprotuje začetku stečajnega postopka. Ta vprašanja ni mogoče (ponovno) načenjati v okviru reševanja pritožbe o prodaji, saj je sklep o začetku stečajnega postopka pravnomočen.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba
Vozniki, ki so po udeležbi v tem programu in prestani preizkusni dobi ponovno kršili celostno prometne predpise do te mere, da so izpolnili pogoje za ponoven izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, očitno niso odpravili vzrokov za kršitve in so se ponovno izkazali kot nevredni zaupanja, ki ga morajo uživati vsi udeleženci v cestnem prometu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmanjšanje obsega del - organizacijski razlog
Bistvena je ugotovljena izguba na projektih tožnice v času odpovedi, ki izhaja iz tabele prihodkov in stroškov ter analize poslovanja, ki sta jo opravila direktorja toženke. Že to je ekonomska okoliščina, na podlagi katere je mogoče ugotoviti obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ob tem, ko je izvedenec sicer ocenjeval, da pri tožniku ni bilo znakov za hitro, nenadno ishemijo, in je zapora arterije nastajala postopoma, kot tudi, da je bila prekrvavitev ocenjena kot dobra, po operaciji pa je prišlo do izboljšanja, zaradi česar se ni posumilo na možno zaporo, ker ni bilo nobenih kliničnih znakov, izvedenec pa tudi ni mogel natančno povedati, kdaj je prišlo do zapore poplitealne arterije, siceršnje pojasnilo izvedenca, da se stanje poškodovanca običajno preverja enkrat dnevno, in se pogosto, če ni sprememb, stanje ne zabeleži, ne pomeni nujno, da se tožnikove prekrvavitve ni spremljalo na način, kot je potreben v skladu z medicinsko doktrino. Ker pa je sodišče sledilo tudi njegovi nadaljnji oceni, da pri delovanju drugotoženke ni šlo za ravnanje v nasprotju z zdravniškimi pravili, ampak za napačno presojo lečečih zdravnikov (zaključek torej ne potrjuje pravilnosti ravnanja), ne da bi razjasnilo, ali je takšno napačno presojo zdravnikov šteti za opravičljivo zmoto ali ne (kar v slednjem primeru pomeni zdravniško napako), je preuranjeno štelo, da toženkama v tem delu ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z standardi, ki jih nalaga strokovna doktrina, in da zato ne gre za zdravniško napako v smislu odškodninske odgovornosti toženk.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - depresivne motnje - ogroženost zdravja
Udeleženčeva ravnanja so trenutno pod vplivom bolezenske simptomatike (depresivnih simptomov hude stopnje, ki so se v zadnjem času stopnjevali) in zato sebe in okolice ne presoja realno in tudi ni sposoben obvladovati svojega ravnanja.
Dejstvo, da se je pred mesecem dni porezal po roki in bil zato pregledan v ambulanti UPK ter hoja po tirih, s katero je povzročil ustavitev vlaka in intervencijo policije, kaže ravno na nesposobnost realne presoje in nesposobnost obvladovati svoja ravnanja.
postopek v sporu majhne vrednosti - fikcija pripoznave zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - vročitev tožbe v odgovor - datum vročitve - vročilnica kot javna listina - osebna vročitev - fikcija vročitve
Ena od posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti je fikcija pripoznave zahtevka, ki nastopi, kadar je tožencu tožba pravilno vročena, a nanjo ne odgovori. Sodbo, izdano na podlagi fingirane pripoznave, je mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.