tožba za vrnitev stvari - lastninska tožba (rei vindicatio) - uporabnina - vlaganja - pridobitev lastninske pravice z vlaganji v nepremičnino - dogovor - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji - vzpostavitev etažne lastnine
Razmerja med graditelji in lastniki so velikokrat sorodstvena, vendar pa dogovor o vlaganjih oz. gradnji, v konkretnem primeru v izdelavi stanovanja v hiši tožnice, samo po sebi ne pomeni, da je graditelj pridobil stvarnopravno upravičenje na sporni nepremičnini. Strinjanje oz. dovoljene lastnika sporne nepremičnine (hiše) s posegi in vlaganji v njegovo nepremičnino in dopustitev bivanja v novo zgrajenem stanovanju v hiši še ni dokaz sklenitve dogovora po pridobitvi stvarnopravnih učinkov na nepremičnini. Dogovor o gradnji ne vsebuje dogovora o spremembi lastninskega stanja na nepremičnini. Dogovor o prenosu lastništva mora biti izrecen, jasen in konkreten ter odraz volje obeh strank.
Ker je torej tožnica izključna lastnica sporne nepremičnine s stavbama, toženca pa sta v njej brez veljavnega pravnega naslova, je tožnica upravičena zahtevati vračilo tistega dela nepremičnine, ki ga uporabljata ali souporabljata (92. člen SPZ). Zato je podana podlaga za ugoditev reinvidikacijskemu zahtevku. Ob tem, da tožnica ne trdi, da bi toženca njeno lastninsko pravico vznemirjala še s čim drugim kot z odvzemom, je tožba na podlagi navedene zakonske določbe utemeljena.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba
Vozniki, ki so po udeležbi v tem programu in prestani preizkusni dobi ponovno kršili celostno prometne predpise do te mere, da so izpolnili pogoje za ponoven izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, očitno niso odpravili vzrokov za kršitve in so se ponovno izkazali kot nevredni zaupanja, ki ga morajo uživati vsi udeleženci v cestnem prometu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmanjšanje obsega del - organizacijski razlog
Bistvena je ugotovljena izguba na projektih tožnice v času odpovedi, ki izhaja iz tabele prihodkov in stroškov ter analize poslovanja, ki sta jo opravila direktorja toženke. Že to je ekonomska okoliščina, na podlagi katere je mogoče ugotoviti obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
zavrženje tožbe - neposredno sodno varstvo - čisti denarni zahtevek - pravnomočna odločitev v kolektivnem delovnem sporu - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Tožnik je s tožbo zahteval plačilo 30 % dodatka za 8 presežnih ur konec referenčnega obdobja dne 31. 12. 2013 in 130 % urne postavke za 12 presežnih ur konec referenčnega obdobja dne 30. 6. 2014, skupaj 177,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Gre za tipični čisti denarni zahtevek delavca, ki zatrjuje, da mu delodajalec ni plačal celotne pripadajoče plače. Skladno s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1 lahko delavec denarne terjatve vedno uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem in ni dolžan začeti predhodnega postopka pri delodajalcu.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - plačilo kazni - dokazilo o plačilu
Storilec je k pritožbi predložil potrdilo, da je tujemu prekrškovnemu organu na račun, naveden na odločbi plačal 85,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je skladno s 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU glede na k pritožbi predloženo dokazilo o plačilu, pri prekrškovnemu organu Republike Avstrije opravilo poizvedbe v zvezi s pritožbeno zatrjevanim plačilom.
ZDZdr člen 39, 39/1-2, 39/1-3, 43, 43/1, 53, 69, 71.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševno zdravje - duševna bolezen - psihotično dojemanje realnosti - zmožnost presoje realnosti - shizofrenija - medicinska dokumentacija - dokaz s sodnim izvedencem - strokovno vprašanje - ambulantno zdravljenje - bolnišnično zdravljenje - ogroženost življenja
Po mnenju izvedenca je trenutno nujno potrebno bolnišnično zdravljenje zaradi uvedbe ustrezne terapije in diagnostičnih postopkov. Pritožnica bolnišnično zdravljenje zavrača. Zaradi neuvedenega zdravljenja še nima zadostnega uvida v svojo zdravstveno stanje, in zato ji ni mogoče slediti, da je že pripravljena in sposobna slediti ambulantnemu zdravljenju.
Namen obrazložitve odredb je v naknadni sodni kontroli odrejenih ukrepov - preverjanju vsebinskih predpostavk za njihovo odreditev, njihove primernosti, nujnosti in sorazmernosti.
poenostavljena prisilna poravnava - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - seznam navadnih terjatev - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - vročanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti
Dolžnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da svoje obveznosti v zvezi s predložitvijo posodobljenega seznama terjatev v zakonskem roku ni izpolnil, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo poenostavljeno prisilno poravnavo. Ni pa bila dolžnost sodišča prve stopnje dolžnika opozoriti oziroma pozivati na izpolnitev te njegove obveznosti, saj le-ta in posledica njene opustitve izrecno izhajata iz jasne zakonske določbe četrtega in šestega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
Takšna zakonska določba terja od dolžnika aktivno ravnanje in predvsem skrbnost pri poslovanju. Če ima dolžnik kot predlagatelj resen interes za postopek poenostavljene prisilne poravnave, procesna skrbnost od njega terja, da pravočasno in skrbno preveri, da so izpolnjene vse zahtevane predpostavke za vodenje takšnega postopka, in sodišču pravočasno predloži zahtevan posodobljeni seznam terjatev z vsebino in prilogami, kot jih zahteva četrti odstavek 221.d člena ZFPPIPP. Sodišče pa je dolžno le preizkusiti, ali je predložen posodobljen seznam terjatev pravočasen in popoln. Vsakršna drugačna razlaga bi bila v nasprotju z namenom zakona.
Nasprotni udeleženec razvezi ni nasprotoval oziroma se je z njo strinjal, kar je sporočil začasni zastopnici, ki je bila postavljena v predmetnem postopku, zato jo je sodišče prve stopnje v skladu z 98. členom Družinskega zakonika (DZ) razvezalo.
Pritožba ponavlja očitke napačne ugotovitve dejanskega stanja ter nepopolne oziroma napačne dokazne ocene, kar naj bi sodišče zagrešilo v primarnem, pravnomočno zaključenem postopku, kar pa nista dovoljena obnovitvena razloga.
Pritožnik namreč z izpostavljanjem pristojnosti sodišča po domicilnem principu posredno utemeljeno izpodbijanemu sklepu očita obremenjenost z bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku, ker iz izpodbijanega sklepa ne izhaja odločitev o preklicu odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, s katerimi so storilcu izrečene KT v cestnem prometu. Zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka se za to pritožbeno sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti takšnih plačilnih nalogov oziroma odločb, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke.
Zaslišanje storilca pomeni uresničitev njegove ustavne pravice (29. člen Ustave) do izjave, je njegova procesna pravica in je lahko omejena samo z zakonom (takšna izjema je tudi drugi odstavek 69. člena ZP-1). Zato je ob tem, ko je storilec v ZSV zatrjeval nezakonito izvedbo postopka preizkusa alkoholiziranosti in izrecno zahteval svoje zaslišanje in ko je sodišče prve stopnje storilca kar 6 krat vabilo na zaslišanje, storilec pa je vsak svoj izostanek opravičil, zaključek sodišča prve stopnje, da njegovo zaslišanje ni potrebno za pravilno odločitev, neprepričljiv. Prav tako neprepričljiv je zaključek sodišča prve stopnje, da vsa opravičila storilca pomenijo izmikanje odgovornosti, zlasti ob dejstvu, da glede na spisovne podatke pritožba utemeljeno opozarja, da je na naroku dne 4. 4. 2022 zaslišani zdravnik A. A. zdravstvene težave storilca potrdil, zakaj pa sodišče šteje opravičila v zvezi s službenimi obveznostmi za izmikanje odgovornosti, pa iz izpodbijane sodbe argumentirano ne izhaja.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - zapisnik - javna listina
Sestava zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je zakonsko predpisana v drugem odstavku 107. člena ZPrCP. Zato zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga sestavi uradna oseba v okviru uradnega postopka, predstavlja javno listino po 80. členu ZUP in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni.
ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/1, 343/4, 352. ZDR-1 člen 118.
sklep o zavrženju pritožbe - nedovoljena pritožba zoper sodbo - pravni interes tožnika za pritožbo - pripoznava tožbenega zahtevka - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - pravica do izjave stranke
Ker je toženka pripoznala tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje pravilno, brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, torej tudi v delu, ki se je glasil na poziv na delo. Tožnik zato nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, ki jo je zahteval od sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Kadar je prodajano premoženje predmet predkupne pravice, mora upravitelj predlogu za soglasje k sklenitvi pogodbe z dražiteljem oziroma ponudnikom, ki je uspel na javni dražbi, priložiti tudi listine, iz katerih izhaja, da je predkupnemu upravičencu omogočil uresničitev predkupne pravice v skladu s pravili 347. člena ZFPPIPP. V obravnavanem primeru soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe sicer ni potrebno (šesti odstavek 341. člena ZFPPIPP), vendar pa mora sodišče to, ali je nepremičnina predmet predkupne pravice, preizkusiti pri odločanju o predlogu za izročitev nepremičnine kupcu. To stori tako, da na podlagi stanja zemljiške knjige preveri, ali obstaja vpisana pogodbena predkupna pravica, in na podlagi podatkov informacije o namembnosti nepremičnine presodi, ali obstaja zakonita predkupna pravica po ZKZ, če gre za kmetijsko zemljišče.
Navedeno mora v postopku prodaje kmetijskih zemljišč storiti še posebej skrbno zato, ker je bil z novelo ZKZ-G (ki se uporablja od 13.4.2022 dalje) izbrisan dotedanji 25. člen, ki je določal, da to, ali je pri prodaji upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu tega zakona, presoja pristojna upravna enota, ki ob neizpolnjevanju pogojev odobritev pravnega posla zavrne. Ker tega sedaj upravne enote ne preverjajo več, morata to v postopku prodaje kmetijskega zemljišča zagotoviti sodišče in stečajni upravitelj, ki je zavezan k uporabi določb ZKZ glede upoštevanja prednostne (predkupne) pravice.
URS člen 25. ZPP člen 108, 343, 343/1, 343/4, 352. ZST-1 člen 11, 12, 12/2-4, 12/3, 13, 13/3.
dolžnost plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pravica do pritožbe - nedovoljenost pritožbe nasprotne stranke - zavrženje pritožbe - sodelovanje stranke v postopku - tajnost dokumentacije v postopku za uveljavitev oprostitve plačila takse - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - vročitev predloga v odgovor nasprotni stranki - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju - zamolčanje podatkov - pravna oseba kot taksni zavezanec - načelo enakosti - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - popolnost predloga - pozivanje na dopolnitev - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - pridobitev podatka z vpogledom v javne evidence - podatki o premoženju - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES)
Ker pritožba tožene stranke zoper sklep o odlogu plačila taksne obveznosti tožeče stranke ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.
Ker ima tožeča stranka premoženje, bi morala že v predlogu navesti, da ga ne more unovčiti. Sodišče je ni bilo dolžno pozivati, da izkaže, da tega ne more storiti.
postopek v sporu majhne vrednosti - fikcija pripoznave zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - vročitev tožbe v odgovor - datum vročitve - vročilnica kot javna listina - osebna vročitev - fikcija vročitve
Ena od posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti je fikcija pripoznave zahtevka, ki nastopi, kadar je tožencu tožba pravilno vročena, a nanjo ne odgovori. Sodbo, izdano na podlagi fingirane pripoznave, je mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.
ZPP člen 124, 124/1, 125a, 224, 224/1, 224/4, 298, 298/4.
prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe - pritožba ni dovoljena - zavrženje pritožbe
Določba 125.a člena ZPP je namenjena temu, da se položaj stranke v primeru, ko je odrejeno zvočno snemanje naroka, v bistvenem izenači s položajem stranke, ki lahko na naroku ugovarja zoper sodnikovo protokolacijo zapisnika. Stranka torej nima izrecne pravice šele raziskovati ali je prepis točen ali ne, marveč lahko enako kot stranka na naroku, predvsem ugovarja, da zapisnik ne odraža dejanskega dogajanja na glavni obravnavi.