V postopku za ureditev mej mora izvedenec geodetske stroke sodelovati praktično ves čas (134., 135. in 138. člen ZNP). Pritožniki konkretno ne pojasnijo, kateri stroški naj bi nastali prav zaradi predlagateljeve zahteve po postavitvi novega izvedenca. Pritožbeno sodišče pa pojasnjuje, da zaradi postavitve novega izvedenca niso nastali bistveno drugačni stroški, kot bi nastajali, če bi se nepravdni postopek končal s prvim izvedencem. V vsakem primeru bi se moral izvedenec udeležiti naroka na kraju samem dne 7.7.1998, ki je bil razpisan že pred razrešitvijo prvega ter postavitvijo novega izvedenca; glede na določbo 135. člena ZNP pa bi v vsakem primeru nastali tudi stroški za izdelavo skice, v kateri je razvidna meja, o kateri je bila sklenjena poravnava. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da predlagatelj z zahtevo po postavitvi novega izvedenca ni povzročil posebnih stroškov postopka, ki bi narekovali drugačno stroškovno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, torej da skupne stroške trpijo udeleženci v sorazmerju z dolžino svojih meja.
V 48.a čl. ZLPP v desetih točkah opisuje abstraktne dejanske stanove, ki predstavljajo oškodovanje družbene lastnine. Čim je v revizijskem postopku ugotovljeno, da je revidirano podjetje pri svojem poslovanju ravnalo tako, da je s svojim ravnanjem izpolnilo elemente, ki tvorijo kakega od dejanskih stanov iz 1. do 10. tč. 48.a čl. ZLPP, se domneva, da je bila družbena lastnina oškodovana. Ker je, kot povedano, domnevo možno izpodbiti, je brez osnove pritožbeno stališče, da mora v vsakem od teh primerov škoda tudi dejansko nastati.
ZOR člen 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/2, 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/2.
zamuda - upniška zamuda
Ker je obligacijskopravno razmerje na podlagi ugotovljenega neposlovnega ravnanja toženca med pravdnima strankama obstajalo, bi tožnica bila dolžna v skladu z določbo 2. odstavka 310. člena ZOR pravilno ponujene delne denarne izpolnitve sprejeti, da ne bi prišla v t.i. upniško zamudo (1. odstavek 325. člena ZOR) in se izognila učinkom le-te, med katerimi je kot posledica predvidena tudi ta, da od dneva upnikove zamude nehajo teči obresti (2. odstavek 326. člena ZOR).
Z ustavovitvijo podjetja je ustanovni vložek ustanovitelja sicer prešel na ustanovljeno podjetje, vendar pa se obseg ustanoviteljevega premoženja s tem ni spremenil. Postal je namreč lastnik poslovnega deleža. Zato pravno dejanje ustanovitve podjetja ne predstavlja izpodbojnega dejanje po določbah 280 in 281. člena ZOR.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi obenem preprečevali izvršbo. Trditev, da na naslovu P... že 2 leti deluje nov subjekt, in da dolžnik na tem naslovu nima niti ene premičnine ali nepremičnine, ki bi lahko bila predmet rubeža, v tej fazi postopka ni mogoče upoštevati, saj se ne nanašajo na dovolitev izvršbe, temveč opravljanje le-te.
V obravnavanem primeru obstoji okoliščina, zaradi katere je po mnenju sodišča druge stopnje smiselna uporaba določb o razvezi pogodbe z enkratno izpolnitvijo in po katerih ima vsaka pogodbena stranka razvezane pogodbe pravico do vrnitve tistega, kar je dala (določili 2. in 3. odstavka 132. člena ZOR). V obravnavanem primeru je namreč tožeča stranka plačala odmeno za uporabo stanovanja (najemnino) za šest mesecev vnaprej. Z enkratno izpolnitvijo je torej opravila več bodočih izpolnitvenih ravnanj. Tožena stranka ji je zato dolžna vrniti njene že opravljene izpolnitve, ki se nanašajo na čas po razvezi pogodbenega razmerja.
Obveznost delodajalca, da delavcu izplačuje osnovno plačo na podlagi SKP določene izhodiščne plače za tarifni razred, v katerega se uvršča delavčevo delovno mesto in obveznost plačila regresa za letni dopust, ni odvisna od uspešnosti poslovanja in predstavlja fiksni izdatek, s katerim mora delodajalec v naprej računati.
ZIL člen 100, 100/1, 100/2, 101, 100, 100/1, 100/2, 101. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 272, 272/1, 272/2, 273.
izpodbijanje pravice do blagovne znamke - zahtevek - blagovna znamka - začasna odredba - prepoved
Le če je ugodeno tožbenemu zahtevku, katerega vsebino opredeljuje 1. odst. 100. čl. ZIL, bo sodba "izvršljiva" (101. čl. ZIL). Pravnomočna sodba sodišča, s katero je ugodeno zahtevku iz 1. odst. 100. čl. ZIL, sama zase namreč še nima učinkov. Potrebno je nadaljevanje postopka, vendar ne izvršilnega, temveč postopka pred Uradom za intelektualno lastnino, ki ga opredeljuje ZIL v 101. členu. Možnost "porazdelitve" pravice do znamke tako izključuje že 2. odst. 100. čl. ZIL. Če namreč toženec dokaže, da je registrirani znak uporabljal prav toliko časa ali še dlje kot tožnik za označevanje istega ali podobnega blaga oz. storitev že pred vložitvijo prijave, sodišče zavrne tožbeni zahtevek iz 1. odst. 100. čl. ZIL.
ZOR člen 67, 67/4, 67, 67/4. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2. ZPP člen 7, 8, 7, 8.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - izvajanje dokazov - listina - priča - oblika pogodbe - neobličnost pogodbe - sporazum
Dolžnik je navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi (dogovor o odlogu plačila), in tudi predlagal dokaze za tako zatrjevana dejstva (zaslišanje direktorja upnika), s čimer je obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ugovorne trditve je mogoče dokazovati tudi z zaslišanjem prič, saj veljavna zakonodaja ne pozna nobenih dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev (prim. 7. in 8. čl. ZPP), zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami.
Ker iz izpodbijanega sklepa z dne 5.7.2000 ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje navedeno listino sploh ocenjevalo, čeprav bi jo moralo, saj jo je upnik priložil kot temelj popravljenega predloga za izvršbo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, vsled česar je sodišče prve stopnje sprejelo pravno napačno oz. preuranjeno odločitev o zavrženju predloga za izvršbo.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vodstvo glavne obravnave
Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je poslovno razmerje med pravdnima strankama trajalo tudi v spornem obdobju.
ZOR člen 17, 262, 516, 516/2, 17, 262, 516, 516/2. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru zatrjuje, da so bile fakture 88/T, 91/T, 123/T in 151/T zavrnjene in upniku vrnjene, ker niso vsebovale z zakonom predpisane sestavine. Te trditve bi v morebitni pravdi bile za odločitev o terjatvi nepomembne, saj dolžnik navedenim računom sploh ne nasprotuje niti po temelju niti po višini. Dolžnik ne zatrjuje, da blaga po navedenih računih ni prejel in ker računi kot enostranske listine izdajatelja nikoli ne morejo biti podlaga za nastanek obveznosti naslovnika, je dolžnik blago dolžan plačati (17. člen, v zvezi z 262. členom in 2. odst. 516. člena ZOR).
Začasna odredba, tudi regulacijska, mora biti pogojena z nekim predhodnim ravnanjem toženca, s katerim je spremenil obstoječe stanje ali se to pričakuje.
Odločitev sodišča o povračilu pravdnih stroškov je objektivna posledica uspeha pravdnih strank v sodnem postopku in temelji na 1. odst. 154. čl. ZPP. Stranka, ki v pravdi popolnoma propade, mora nasprotni stranki povrniti njene potrebne pravdne stroške, ki jih je tožeči stranki povzročila, v obravnavanem primeru tožena stranka po svoji krivdi, ker ob zapadlosti terjatve tožeči stranki le-te ni poplačala. Odločitev o tem, ali bo odmerjene stroške tožeča stranka od tožene tudi izterjala v sledečem izvršilnem postopku, je na tožeči stranki. Pritožbeno sodišče tožne stranke ne more odvezati obveznosti povračila stroškov tožeči stranki, niti zmanjšati njene obveznosti, ker je ta določena skladno z odvetniško in taksno tarifo.
Res je pritožnik v predlogu za začetek stečajnega postopka predlagal, naj ga stečajni senat oprosti plačila predujma, ker da je nesloventen, "lastniki" pa tudi naj ne bi imeli sredstev za plačilo predujma. Ker možnost oprostitve plačila predujma v določbah ZPPSL ni izključena, bi sodišče moralo, predno je izdalo izpodbijani sklep, o tem predlogu odločiti.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38, 38/1, 38/2, 38/3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - odmera
Sklepa, s katerim mu je sodišče naložilo, da založi predujem za stroške izvršilnega postopka, upnik ne more uspešno izpodbijati iz razloga, ker meni, da izvršba na premičnine ne bo uspešna. Sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe.