Pritožnica smiselno podaja ugovor zoper sklep o izvršbi po izteku roka iz 56. člena ZIZ, ki pa ga mora v skladu z določbo 54. člena ZIZ najprej nasloviti na sodišče prve stopnje.
Po določbi 3. odst. 497. člena ZPP se šteje, da je napoved pritožbe umaknjena, če stranka ne plača predpisane takse niti po opominu sodišča, niso pa podani pogoji za taksno oprostitev.
postopek za vrnitev v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja - stroški postopka
V postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja po ZIKS je treba smiselno uporabiti določbe ZNP o razlastitvenem postopku, ki mu je postopek za vrnitev zaplenjenega premoženja po vsebini najbližji in ne določbe prvega odstavka 35. člena ZNP (kot zmotno meni pritožnica). 104. člena ZNP določa, da stroške postopka trpi tisti udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.
ZAP člen 27, 27/4, 36, 27, 27/4, 36. ZASP člen 81, 81/1, 189, 189/1, 189/2, 81, 81/1, 189, 189/1, 189/2.
materialna in moralna avtorska pravica - licenčna pogodba
Zgolj dejstvo, da tarifni del Pravilnika o javnem izvajanju glasbenih del javnosti (Ur. l. RS št. 65/93) ne vsebuje postavke za izvajanje in predstavljanje neodrskih glasbenih del javnosti po radiodifuziji, ne more imeti za posledico ukinitve z zakonom predvidene materialne pravice avtorja (do honorarja) kot sestavnega dela absolutne avtorske pravice.
ZPP člen 8, 354, 354/2, 354/2-13, 8, 354, 354/2, 354/2-13.
dokaz - absolutna bistvena kršitev
Tožena stranka je trdila, da je vtoževana računa poravnala z gotovinskimi plačili in kompenzacijami. Zlasti za račun št. 01400011 je priložila fotokopijo sporočila o obremenitvi kot dokazilo o gotovinskem plačilu navedenega računa (priloga B2), zaradi česar ni sprejemljiv pavšalni zaključek prvostopnega sodišča, da kompenzacija ni bila izvedena. Obstajajo torej nasprotja med tem, kar je zatrjevala in dokazovala tožena stranka o poravnavi dolga po računu št. 01400011 in razlogi izpodbijane sodbe za ugoditev temu delu tožbenega zahtevka (ker naj bi kompenzacija ne bila izvedena).
Ker je tožeča stranka dokazala, da je svoj del posojilne pogodbe izpolnila, mora tožena stranka vrniti neplačani del posojila. Pri tem ne morejo biti relevantni ugovori, da je stvar, katero je toženec kupil s posojilom, uničena.
Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo štelo za nepopolen le glede oznake nepremičnin in v zvezi s tem predmetom izvršbe upnika pozvalo, da svoj predlog za izvršbo dopolni. Upnik tega v postavljenem roku ni storil, zato je bilo sodišče prve stopnje upravičeno v skladu z določbo 4. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju, zavreči predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na izvršbo na dolžnikove nepremičnine. Glede ostalih predlaganih sredstev in predmetov izvršbe pa je bil predlog za izvršbo ob vložitvi popolen. Zato sodišče prve stopnje za zavrženje predloga za izvršbo na ostale predmete izvršbe, ni imelo podlage v zakonu.
Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe samo ugotovilo, da je obdolženec v resnici delal in ravnal po pooblastilu podjetja, za katerega je nabavil les (ki je bil kasneje samo deloma plačan), ni neupravično uporabil pravi pečat podjetja na akceptnem nalogu, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin. Ker je bila torej protipravnost njegovega ravnanja izključena, je sodišče druge stopnje pritožbi njegove zagovornice ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdoženca iz razloga po 1. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe za navedeno kaznivo dejanje.
Glede na določbo 1. odst. 40. člena ZIZ mora upnik že v predlogu za izvršbo navesti sredstvo in predmet izvršbe, ter druge podatke, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Tako bi upnik moral podatke o dolžnikovem dolžniku (delodajalcu) navesti že v predlogu za izvršbo, saj drugače izvršbe na dolžnikovo plačo ne bi bilo moč opraviti. Ker je to storil naknadno, stroškov, ki so mu pri tem nastali, ni dolžan nositi dolžnik. Ta je glede na odločitev v sklepu o izvršbi upniku že dolžan povrniti stroške v zvezi s predlogom za izvršbo. V vlogi z dne 14.03.2000 priglašeni stroški tako niso bili potrebni, saj bi se jim upnik lahko izognil z vložitvijo popolnega predloga za izvršbo.
Dolžnica za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanjo ni neugoden.
Ker gre za poseben primer, odločba o dodelitvi stanovanja s strani organa JLA, izdana 2.10.1991, predstavlja pravno podlago za uporabo dodeljenega stanovanja.
Ker je sodišče druge stopnje tudi na podlagi podatkov, pribavljenih v pritožbenem postopku zanesljivo ugotovilo, da drugostopenjska odločba, s katero je bila obdolžencu kot vojaškemu obvezniku zavrnjena (nezakonito) pritožba zoper negativno odločbo Komisije za ugovor vesti vojaške dolžnosti Ministrstva za pravosodje ter je zato obdolženec upravičeno štel, da vse njegove obveznosti nabornika v zvezi z vojaško dolžnostjo mirujejo, ni mogoče šteti, da je ravnal protipravno, ko se ni odzval dvema pozivoma za služenje vojaškega roka. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi njegovih zagovornikov ugodilo in izpodbijano obsodilno obsodbo spremenilo tako, da je obdolženca obtožbe oprostilo.
Osebe, ki skupaj pridobijo vozilo, za katerega vejo, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, z namenom, da to vozilo uporabijo za prevoz do določenega kraja, v sostorilstvu storijo kaznivo dejanje prikrivanja po I. odst. 221. v zvezi s 25. čl. KZ. Pri tem ni pomembno, kateri od sostorilcev, ki se z vozilom prevažajo, vozilo uporavlja.