ZPP člen 108, 108/5, 142, 142/4. ZST-1 člen 12, 12/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - slabe premoženjske razmere in zdravstveno stanje
V pritožbi zatrjevane slabe premoženjske razmere in zdravstveno stanje ne morejo biti pritožbeni razlog, na podlagi katerega bi lahko bila pritožba utemeljena.
PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064262
ZGD-1 člen 399, 399/1, 399/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
delitev dobička – izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička – oblikovalni učinek zahtevka – izpodbojnost skupščinskega sklepa – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga
Tožeča stranka bi morala izkazati takšne okoliščine poslovanja tožene stranke, ki bi jih bilo treba po presoji dobrega gospodarstvenika šteti za utemeljen razlog za zadrževanje dobička.
ZPP člen 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 1.
sodni izvedenec – strokovna institucija
Sodišče lahko odmeri nagrado in stroške izvedenca le na podlagi Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, tudi v primeru, če izvedenec, ki opravi izvedensko delo, ni sodni izvedenec.
Sodišče prve stopnje je naložilo gospodarski družbi izdelavo izvedenskega mnenja, ker na seznamu sodnih izvedencev ni bilo sodnega izvedenca ustrezne stroke. Ker v obrazložitvi sodbe ni navedlo, s kakšnimi strokovnimi znanji ta družba oziroma njeni člani razpolagajo oziroma ker se ni opredelilo, zakaj to družbo šteje za strokovno institucijo, v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe. Tožbeni zahtevek mora biti torej konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da more biti naveden določen znesek denarja.
ZUKZ člen 19. Algemeines Bürgerliches Gesetzbuch člen 1333, 1334, 1489.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 75.
mednarodna prodaja blaga - dunajska konvencija - razveza pogodbe - vrnitev predmeta pogodbe - odškodnina zaradi zmanjšanja vrednosti predmeta pogodbe - uporaba avstrijskega prava - kritna prodaja - primeren način prodaje - zastaranje odškodninskega zahtevka
Enako pravo kot za pogodbo velja tudi za vprašanje odškodnine zaradi razveze pogodbe. Ker je Avstrija članica Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija – DK), je treba za predmetno prodajno pogodbo kot avstrijsko materialno pravo uporabiti DK. Za razmerja, ki z DK niso urejena, pa avstrijsko nacionalno pravo. Po avstrijskem pravu se presoja tudi višina in tek zakonskih zamudnih obresti.
Da bi bilo način prodaje mogoče šteti kot primeren (75. člen DK), ni odločilno le vprašanje, ali je bilo blago prodano po tržni ceni, ampak je v teoriji in sodni praksi v zvezi z DK sprejeto enotno stališče, da je pri ugotavljanju primernosti načina prodaje treba presoditi predvsem, ali je prodajalec glede na svoje subjektivne lastnosti in glede na objektivne lastnosti predmeta ravnal z vso potrebno skrbnostjo, ki se od njega lahko pričakuje.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 444. ZPP člen 191, 191/3, 208.
nadaljevanje pravde proti družbenikom po izbrisu družbe brez likvidacije – aktivni družbeniki izbrisane družbe – zavrženje tožbe zaradi izbrisa družbe – singularno pravno nasledstvo za dolgove izbrisanih družb
Iz določila 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP ne izhaja univerzalno pravno nasledstvo bivših družbenikov za dolgove izbrisanih družb. Na drugi strani pa aktivni družbeniki izbrisane družbe tudi nimajo možnosti nadaljevati postopka za uveljavitev terjatev izbrisane družbe na svoj račun. Zato na podlagi določila 1. odstavka 208. člena ZPP pravde, ki se je začela proti (kasneje izbrisani) družbi, proti aktivnim družbenikom ni mogoče nadaljevati. Prvostopni očitek o preuranjenem zavrženju tožbe bi bil utemeljen le v primeru, če bi tožeča stranka še pred izdajo izpodbijanega sklepa razširila tožbo na M.S. kot edinega družbenika izbrisane družbe in bi se ta s subjektivno spremembo tožbe na strani tožene stranke strinjal. Če takega pristanka družbenik izbrisane družbe ne da, je treba tožbo proti izbrisani družbi zavreči. Za uveljavitev zahtevkov iz pravd, ki so začele proti družbi pred izbrisom, je torej treba vložiti novo tožbo proti bivšim aktivnim družbenikom te družbe.
Tožena stranka je tožnici zakonito izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi, ker je tožnica na račune, ki se štejejo kot poslovna listina, vpisala številke, čeprav so bili računi s to številko že izdani, denar, ki ji je bil zaupan pri njenem delu obračunskega referenta, pa si je protipravno prilastila. S tem protipravnim ravnanjem, ki ima vse znake kaznivih dejanj poneverbe in ponarejanja poslovnih listin, je kršila obveznosti iz delovnega razmerja.
javni uslužbenec – vojak – vojaška dolžnost – dodatek za stalnost
Iz ugotovitev, da je imel tožnik čin starejšega vodnika, da je svoje delo opravljal v uniformi, da je bil podrejen vodji učnega centra, da je imel ves čas opravka z orožjem in strelivom in da je moral tudi ob sobotah hoditi na strelišče, kamor je bil dostop civilistom prepovedan, je razvidno, da je delo v spornem obdobju opravljal na vojaški dolžnosti, kar pomeni, da je treba tudi to obdobje upoštevati pri presoji višine dodatka za stalnost.
Za nastop dolžnikove zaveze proti novemu upniku je odločilno, da dolžnik ve za to, da je bila terjatev odstopljena in da je namesto staremu zavezan novemu upniku, ne pa, od kod to vedenje izvira.
Ker tožeča stranka tudi v nadaljevanju postopka ni pojasnila, kaj je predmet spora, torej na kaj se v predlogu za izvršbo navedeni (in niti ne predloženi) računi nanašajo, tožbenega zahtevka sploh ni mogoče identificirati in je takšno tožbo treba šteti kot nepopolno.
Ker tožnik v roku, določenem s pogodbo o zaposlitvi, ni pridobil ustreznega vojaškega znanja, mu je tožena stranka upravičeno izdala sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik ima pravni interes za izpodbijanje odločbe (sklepa) tudi v delu, v katerem mu je tožena stranka naložila plačilo stroškov strokovnega usposabljanja, saj je bilo odločeno o njegovih pravicah iz delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064357
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/3, 311, 318, 318/4. ZASP člen 130, 130/1, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 198.
zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost – dolžnost uporabnikov do obveščanja – nepooblaščeno predvajanje fonogramov – povrnitev škode in civilna kazen
V primeru, da uporabniki varovanih del ne ravnajo v skladu z določilom 4. odst. 159. čl. ZASP (dolžnost obveščanja), se v okviru inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZASP te osebe lahko kaznujejo s predpisano globo za prekršek. Pri kršitvi te dolžnosti pa ne gre za kršitev civilne pravice tožeče stranke, katere izpolnitev bi lahko uveljavljala v sodnem postopku. Tožeča stranka ima pravico zahtevati izpolnitev le tiste obveznosti, ki je določena kot njena civilna pravica. V obravnavanem primeru ima na voljo uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
Tudi upoštevaje določilo 311. člena ZPP, iz katerega izhaja, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določene dajatve le, če so te zapadle do konca glavne obravnave, tožeča stranka z zahtevkom na predložitev podatkov v bodoče, do sklenitve ustrezne pogodbe, ne more uspeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064256
OZ člen 111, 243, 243/3, 243/4. ZPP člen 309a, 339, 339/2, 339/2-14.
finančni leasing – vračunavanje vrednosti predmeta leasinga – potrebna skrbnost pri vnovčenju predmeta leasinga – listine pripravljene za namene poravnave
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala kot razliko med stanjem dolga ob razdrtju pogodbe in izkupičkom iz nadomestne prodaje prometa leasinga. Takšno pogodbeno določilo o vračunavanju koristi na strani leasingodajalca je skladno z določbo 3. odstavka 243. člena OZ, ki izključuje, da bi odškodnina presegala samo škodo oškodovanca.
Da bi tožena stranka z ugovorom iz 4. odstavka 243. člena OZ uspela, bi morala dokazati, da je tožena stranka z opustitvijo razumnih ukrepov preprečila zmanjšanje škode, ki ji je nastala. Odločilno dejansko vprašanje za utemeljitev tovrstnega ugovora torej ni kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob razdrtju pogodbe, temveč ali je tožeča stranka ravnala s potrebno skrbnostjo pri zagotovitvi vnovčenja predmeta leasinga.
ZDR člen 73, 109, 109/1. ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delovnopravna kontinuiteta – sprememba delodajalca
Četudi med prejšnjim delodajalcem in toženo stranko v letu 1990 ni bil sklenjen pisni sporazum o prevzemu delavcev in četudi prejšnji delodajalec tožniku ni izdal odločbe k razporeditvi k toženi stranki, je iz okoliščin razvidno, da je šlo za prehod tožnika k toženi stranki. Iz tega razloga je dolžna tožena stranka, ki je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tožniku plačati odpravnino, pri izračunu katere se upošteva tudi delovna doba, ki jo je tožnik dosegel pri prejšnjem delodajalcu.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – seznanitev z razlogom – zagovor
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne začne teči v trenutku, ko delodajalec izve prve podatke v zvezi z možnostjo kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima znake kaznivega dejanja, in v zvezi s storilcem. V določenih primerih je razumno, da po prejemu prvih informacij preveri tožnikovo verzijo spornih dogodkov, kar naredi na zagovoru, in opravi dodatne poizvedbe.
Po določbi 542. čl. ZKP se lahko prisodi odškodnina le za tisto škodo, ki je nastala zaradi neupravičenega pripora, ne pa tudi zaradi odvzema potnega lista.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6, 105a, 105a/3, 158, 158/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-4. ZS člen 103, 103/2. ZST-1 člen 5.
spor iz avtorske pravice – izključna stvarna in krajevna pristojnost za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine – dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse
Za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine, kamor spadajo tudi spori iz avtorske pravice in sorodnih pravic, je na prvi stopnji krajevno in stvarno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Pravila o stvarni in krajevni pristojnosti sodišč ne določajo, da mora biti delo sodišča organizirano tako, da posamezne vrste sporov rešujejo posamezni oddelki sodišča, v obravnavanem primeru pravdni oddelek in oddelek za gospodarsko sodstvo. Bodisi da je v zadevi odločil sodnik, ki je razporejen na oddelek, ki rešuje pravdne zadeve ali na oddelek, ki rešuje gospodarske spore, gre še vedno za odločitev istega sodišča.
Taksa za redni postopek po tarifni št. 1111, za postopek pred sodiščem prve stopnje je enaka, ne glede na dejstvo ali se v pravdni zadevi postopek vodi upoštevaje določbe ZPP o gospodarskih sporih, ali ne, saj glede nastanka taksne obveznosti in glede posledic neplačila sodne takse pravila postopka o gospodarskih sporih ne vsebujejo posebnih določil.
ZDR člen 11, 88, 88/1, 88/1-1, 113. ZSDU člen 96, 98, 98/1, 98/1-2. OZ člen 45, 46, 49.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – svet delavcev – soglasje k odpovedi – prava volja – grožnja
Tožnica – članica sveta delavcev, ki je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je lahko v individualnem delovnem sporu, v katerem se je presojala zakonitost odpovedi, uveljavljala napake volje posameznih članov organa – sveta delavcev pri podaji soglasja k odpovedi. Ker je bilo na podlagi njenih navedb ugotovljeno, da soglasje ni bilo izraz prave volje obeh članov sveta delavcev, ampak je bilo posledica grožnje tožene stranke enemu od članov sveta delavcev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki temelji na takem soglasju sveta delavcev, nezakonita.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1, 171 ZDR člen 110. ZZVZZ člen 82. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
Protipravnost ravnanja upravnega organa lahko utemeljuje ravnanje, ki je drugačno kot v podobnih primerih ali je očitno napačno ali (zlo)namerno v nasprotju z relevantno materialno pravno podlago. Treba je ločiti nepravilnosti v postopku, v katerem se splošne pravne norme uporabljajo za konkreten primer, od nezakonitih ravnanj, ki jih zakrivijo državni organi (smiselno enako za nosilce javnih pooblastil) in ki v danih okoliščinah kršijo dolžno ravnanje do take mere, da je to protipravno.
plačilo v rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika – neplačevanje v rezervni sklad – aktivna legitimacija v primeru neplačila v rezervni sklad
Neplačnika sredstev v rezervni sklad morajo tožiti etažni lastniki in pri tem v zahtevku terjati plačilo v rezervni sklad. Tega dejstva morebitne tehnične ovire elektronskega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne spremenijo.
Tam, kjer stvar negativno deluje zaradi dejanj ali opustitev njenega imetnika, ni mogoče govoriti o učinkih nevarne stvari, čeprav ima ta stvar lastnosti, ki jih lahko štejemo za nevarne. Sodišče prve stopnje bi zato moralo presoditi ugotovljeno dejansko stanje tudi v smeri v tožbi zatrjevane krivdne odgovornosti tožene stranke.