predlagatelj dokaza – predlaganje dokaza s strani ene stranke – opustitev izvedbe dokaza – izpodbijanje opustitve izvedbe dokaza – aktivna legitimacija glede opustitve izvedbe dokaza
Dokaza z izvedencem ni predlagal toženec, pač pa ga je predlagala tožnica, zato se toženec na kršitev ne more uspešno sklicevati.
pridobitev lastninske pravice zakoncev – načini pridobitve lastninske pravice
Po določilu 2. odst. 51. člena ZZZDR je sicer premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje, vendar pa takšna določba ne pomeni, da ob tem ni (bilo) potrebno, da so (bile) za pridobitev (skupne) lastnine izpolnjene tudi predpostavke 20. in nadaljnjih členov ZTLR (ki je veljal v času, ko so se objekti po ugotovitvah sodišča prve stopnje gradili). Zakonca namreč v pravnem prometu, v razmerjih z drugimi subjekti, nastopata sicer skupaj, vendar pa v takih razmerjih lahko pridobivata lastninsko pravico le na načine iz 20. (brez dedovanja) in naslednjih členov ZTLR, po uveljavitvi SPZ pa na načine, ki so določeni v tem zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL0061413
ZOR člen 154, 155, 376. ZVO člen 17.
zakonska podlaga odškodninskega zahtevka - protipravno izkoriščanje mineralnih surovin v peskokopu – nedovoljen poseg v prostor last države – odškodninska odgovornost – pridobitni interes – vrednost pridobljenega dolomita – ugovor zastaranja – ponavljajoča škodna ravnanja - tek zastaranja – pravdni stroški - spreminjanje tožbenega zahtevka po višini – sprememba razmerij uspeha pravdnih strank med postopkom
Toženec ni imel dovoljenja pristojnega organa oziroma si ni pridobil koncesije za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine, ki je v lasti tožnice (nepomembno je, če se je peskokop nahajal na zasebnem zemljišču), zato je z izkopavanjem oziroma gospodarskim izkoriščanjem peskokopa (za kar je toženec imel pridobitni interes, saj je izpovedal, da je pri tem zasledoval korist) pridobil pesek, ki si ga je prilastil na škodo tožnice. Škodo predstavlja vrednost pridobljenega peska.
Tožnica je trdila (in dokazala), da je toženec izkoriščal peskokop v spornem obdobju od oktobra 1997 do septembra 2000. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je samo po sebi razumljivo, da je šlo za ponavljalna škodna dejanja, zato je začel teči triletni zastaralni rok od nastanka zadnjih škodnih posledic v septembru 2000.
Ker je tožnica med pravdo spreminjala tožbeni zahtevek po višini (v prvi pripravljalni vlogi ga je delno umaknila oziroma skrčila, na naroku pa zvišala), se je razmerje uspeha pravdnih strank med postopkom spreminjalo. Zato je treba obračunati pravdne stroške po vrednosti spornega predmeta in uspehu pravdnih strank v posameznih fazah postopka.
Dejavnost družbe B. d.o.o. je prevzela tožena stranka: proizvodnja družbe B. d.o.o. se ob izbrisu iz sodnega registra ni prekinila, ampak se je nadaljevala v istih prostorih, z uporabo istih delovnih sredstev in tehnologije, v okviru tožene stranke. Tožena stranka je proizvodnjo nadaljevala z 22 delavci družbe B. d.o.o., tako da je treba tudi za tožeče stranke, ki jim je delovno razmerje pri B. d.o.o. prenehalo na podlagi odpovedi zaradi likvidacije družbe, šteti, da so avtomatično prešli k toženi stranki. Za čas, ko dela niso opravljali, jim je tožena stranka dolžna priznati vse pravice z dela in po delu.
priposestvovanje - dobrovernost novega pridobitelja - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - vrnitev zadeve pred drugega sodnika
Okoliščine, da sta tožnika neposredna soseda tožnikov, da hišo tožnikov s treh strani obdaja sporna parcela, da hiša nima stranišča in da le-to stoji na sporni parceli in je dohod do njega le po sporni parceli, nedvomno kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico toženke, s katero je nepremičnina, ki sta jo pridobila toženca, obremenjena.
Pri poizvedovalni dolžnosti gre za potrebno skrbnost novih pridobiteljev, da raziščejo zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065593
OZ člen 131, 131/2.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost - gradbeništvo – objektivna odškodninska odgovornost – subjektivna odškodninska odgovornost – pristojnost v odškodninskih delovnih sporih
Vsakršno delo, ki je opravljeno v gradbeništvu, še ne pomeni nevarno delo v smislu objektivne odgovornosti. Delo, ki ga je opravljal tožnik in sicer da je moral odstraniti filc, ki se je zapletel med železne, pokonci stoječe armaturne palice, ni delo s povečano nevarnostjo. Takšno delo namreč samo po sebi ni nevarno, saj ob njegovem rednem poteku ni ogroženo življenje in zdravje ljudi, torej ne gre za delo s povečano nevarnostjo in takšne narave mu tudi ne daje okoliščina, da so bile armaturne palice napete.
Na podlagi določila 5. člena ZDSS – 1 je delovno sodišče pristojno za reševanje odškodninskih sporov zaradi škode, ki je delavcu nastala na delu ali v zvezi z delom, če delavec toži delodajalca oziroma delodajalca in zavarovalnico kot sospornika. Za reševanje sporov, kjer delavec toži za povrnitev škode le zavarovalnico, pa je pristojno redno sodišče.
ZZK-1 člen 86, 88. ZIZ člen 192. SPZ člen 42. ZGD-1 člen 7/1.
samostojni podjetnik – pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Glede na vezanost premoženja na osebo podjetnika in enotnost osebnega in podjetniškega premoženja ni pomembno, da je dolg nastal kot posledica opravljanja dejavnosti s.p. in ne fizične osebe. Pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino ni ovira za izvršbo nanjo in tudi ne za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, saj v izvršilnem postopku kupec pridobi lastninsko pravico na originaren način in ne derivativno s pogodbo od lastnika, ki nima pravice odtujitve in obremenitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, tudi če gre za izredno odpoved delavca, jo mora delodajalec kot odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevati. Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi se namreč lahko ugotavlja le posredno: ali pri presoji utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino ali pri presoji zahtevka delodajalca za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi in takojšnjega prenehanja dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057662
OZ člen 179, 352. ZPP 14, 154, 161.
identično dejansko stanje – vezanost na kazensko sodbo – obstoj protipravnega ravnanja – zastaranje – soprispevek oškodovanca – pretep – intenzivnost strahu – zapadlost plačila nepremoženjske škode – načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine – odmera stroškov po uspehu
Tožnik je torej začel s spopadom, prvo toženec pa je nanj le reagiral, zato je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje o tožnikovem prispevku k nastali škodi v višini 50%.
Zakonska zveza je institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, zato izkazana nevzdržnost zakonske zveze za enega partnerja zadostuje za razvezo zakonske zveze.
Sodišče svoje odločbe ni oprlo na nedovoljeno razpolaganje strank, saj v zakonskih sporih do nedovoljenega razpolaganja sploh ne more priti, ker razpolaganje strank ni dovoljeno.
Če je razvezani zakonec brez vsakršnih sredstev za preživljanje, mu je drugi zakonce v skladu s svojimi zmožnostmi dolžan zagotoviti sredstva za preživljanje.
Na tleh ležeča kovinska cev pred stopnico stroja ne predstavlja varnega delovnega okolja, posebej še glede na okoliščine primera, ko je bila tožnikova pozornost usmerjena v izlitje milnice (voda špricala tudi do meter visoko), signalna lučka na stroju pa je zahtevala od tožnika hitro ukrepanje.
Tožnik je vedel, da so delavci, ki so opravljali popravila na stroju, občasno puščali (kovinske) dele v notranjem ali zunanjem delu stroja. Tako tudi kovinska palica, na katero je naletel tožnik pri sestopu s stroja, ne more predstavljati (povsem) nepričakovane ovire za tožnika, ker je bila pred strojem, zato je tožnik z 20 % (so)prispeval k nastanku škode.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062893
ZIKS člen 145b, 146c. ZDen člen 72.
vrnitev zaplenjenih nepremičnin – odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe stvari – zavezanec za plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe stvari – višina odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe stvari – najemnina
Gibanje najemnin je v večji korelaciji s cenami življenjskih potrebščin, kakor z gibanjem cen nepremičnin, zato je sodišče prve stopnje pravilno sledilo izvedeniškemu mnenju in pravilno ni uporabilo indeksa rasti gradbenih cen, ki je po mnenju izvedenke tudi neustrezen, saj se najemnina usklajuje z gibanjem maloprodajnih cen oziroma inflacijo.
Na podlagi 145.c člena ZIKS je zavezanec za vrnitev nepremičnin v naravi odgovoren za odškodnino iz naslova nezmožnosti uporabe.
Konkretna pogodba o dosmrtnem preživljanju dogovora o vpisu prepovedi razpolaganja s premoženjem oziroma prepovedi odtujitve in obremenitve nima, vsebuje le dogovor o vpisu utesnitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ker v pogodbi dogovora glede predlagane prepovedi razpolaganja s premoženjem ni, je bilo treba zemljiškoknjižni predlog za vpis predznambe prepovedi zavrniti.
Ker je pritožbeno sodišče stroškovno odločitev glede toženca razveljavilo, postopek glede odločitve o glavni stvari glede toženca pa je (pravnomočno) končan, je sodišče prve stopnje moralo odločiti še o njegovih pravdnih stroških.
sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika – navedba novega najemnika v prejšnji najemni pogodbi
V 109. členu SZ-1 so predpisani nujni kumulativno predvideni pogoji za lastnikovo obveznost sklenitve najemne pogodbe za stanovanje po smrti njegovega najemnika. Med temi pogoji je tudi ta, da je bil najemnikov zakonec (izvenzakonski partner) ali njegov ožji družinski član naveden v najemni pogodbi.
Od prodajalcev v trgovini ni mogoče terjati, da vsak hip poskrbijo za to, da na tleh ne leži kakšen od izdelkov oz. da takoj odstranijo morebitne padle, razsute ali razlite izdelke, ki so lahko posledica tudi morebitne nerodnosti kupca, ki jim izpade izdelek oz. ki izdelek porinejo na tla. Neskrbnost bi bila lahko sicer izkazana v primerih, ko prodajalci oz. prodajalke kljub temu, da bi opazili na tleh ležeče oz. razsute ali razlite izdelke, ne bi ukrepali ustrezno in tal očistili oz. izdelke postavili nazaj oz. jih odstranili ali pa v primerih, ko bi popolnoma opustili nadzor nad stanjem oz. prehodnostjo nakupovalnih poti v trgovini.
Sodišče prve stopnje toženi stranki ni pravilno vročilo tožbe, s tem pa ji je sodišče prve stopnje z nezakonitim postopanjem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.