obstoj služnostne pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – priposestvovanje
Po 2. odst. 44. člena SPZ z naslovom „Omejitev priposestvovanja“ pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Gre za udejanjanje načela zaupanja v zemljiško knjigo, ki ga je SPZ povzdignil v eno osnovnih načel civilnega prava, osrednje pravilo, ki utrjuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pa izhaja prav iz citirane zakonske določbe. To s pozitivnega stališča pomeni, da na nepremičnini obstajajo samo tiste pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo, z negativnega stališča pa, da pravica na nepremičnini ne obstaja, če ni vpisana v zemljiško knjigo.
Od prodajalcev v trgovini ni mogoče terjati, da vsak hip poskrbijo za to, da na tleh ne leži kakšen od izdelkov oz. da takoj odstranijo morebitne padle, razsute ali razlite izdelke, ki so lahko posledica tudi morebitne nerodnosti kupca, ki jim izpade izdelek oz. ki izdelek porinejo na tla. Neskrbnost bi bila lahko sicer izkazana v primerih, ko prodajalci oz. prodajalke kljub temu, da bi opazili na tleh ležeče oz. razsute ali razlite izdelke, ne bi ukrepali ustrezno in tal očistili oz. izdelke postavili nazaj oz. jih odstranili ali pa v primerih, ko bi popolnoma opustili nadzor nad stanjem oz. prehodnostjo nakupovalnih poti v trgovini.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, tudi če gre za izredno odpoved delavca, jo mora delodajalec kot odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevati. Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi se namreč lahko ugotavlja le posredno: ali pri presoji utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino ali pri presoji zahtevka delodajalca za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi in takojšnjega prenehanja dela.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 358, 358-3, 362, 362/2.
leasing pogodba – neupravičena obogatitev ob prodaji stvari – dejanska podlaga – cena vozila
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da ni relevantna cena, za katero je tožeča stranka kot leasingodajalec vozilo nadalje prodala (dejanska prodajna cena), temveč najboljša cena, za katero bi lahko vozilo prodala (kot jo je ugotovil izvedenec avtomobilske stroke). V kolikor je tožeča stranka sporno vozilo dejansko prodala tretji osebi po višji ceni, kot jo je ugotovil izvedenec avtomobilske stroke, bi bila z izpodbijano sodbo okoriščena.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ravnanje učitelja telesne vzgoje ni bilo dopustno, ko je v igro vključil bosega tožnika, medtem ko so bili ostali učenci pri igri nogometa obuti. Podana bi bila odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke (osnovne šole), če bi v posledici navedenega neskrbnega ravnanja učitelja telesne vzgoje prišlo do nastanka škode (1. odst. 147. člena OZ), npr. če bi ga obuti soigralec pohodil ali pa če bi ga brcnil v stopalo bose noge oziroma če bi, kot je zatrjeval tožnik, zaradi bosih nog zdrsnil na travnati površini in se pri tem poškodoval. V obravnavani zadevi do tožnikove poškodbe ni prišlo zato, ker je igral bos, ampak zaradi trčenja s sošolcem, ko sta se skupaj pognala na žogo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da med ravnanjem delavca zavarovanca tožene stranke in škodljivo posledico ni vzročne zveze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064254
ZPP člen 8. OZ člen 435, 1035.
dokazi in dokazna ocena – prosta presoja dokazov – prodajna pogodba – asignacijska pogodba – izpolnitveni pomočnik
V danem primeru na podlagi vsakega posameznega dokaza sicer res ne bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, kdo je nastopal kot naročnik dobavljenih plošč. Je pa to mogoče ugotoviti na podlagi analize vsakega posameznega dokaza v primerjavi z drugimi (komparacijo) in na podlagi presoje vseh skupaj (sinteza).
pridobitev lastninske pravice zakoncev – načini pridobitve lastninske pravice
Po določilu 2. odst. 51. člena ZZZDR je sicer premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje, vendar pa takšna določba ne pomeni, da ob tem ni (bilo) potrebno, da so (bile) za pridobitev (skupne) lastnine izpolnjene tudi predpostavke 20. in nadaljnjih členov ZTLR (ki je veljal v času, ko so se objekti po ugotovitvah sodišča prve stopnje gradili). Zakonca namreč v pravnem prometu, v razmerjih z drugimi subjekti, nastopata sicer skupaj, vendar pa v takih razmerjih lahko pridobivata lastninsko pravico le na načine iz 20. (brez dedovanja) in naslednjih členov ZTLR, po uveljavitvi SPZ pa na načine, ki so določeni v tem zakonu.
Sodišče prve stopnje toženi stranki ni pravilno vročilo tožbe, s tem pa ji je sodišče prve stopnje z nezakonitim postopanjem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
imisije – vznemirjanje lastninske pravice – tolerančni prag vznemirjanja
Lastniku gre sodno varstvo pred vznemirjanjem v primeru, ko je uporaba njegove nepremičnine otežkočena preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag.
vročanje v hišni predalčnik – onemogočen dostop do poštnega nabiralnika
Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo vročitev v skladu s členom 142 ZPP, tako, da je bilo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku, vendar je v takem primeru možno dokazovati, da vročanje pisanja toženki ni bilo možno na tak način, ker ji je bil onemogočen dostop do poštnega nabiralnika.
S tem, ko je tožeča stranka na meničnem blanketu kot datum zapadlosti zapisala 02. 04. 2007, je menica postala datirana menica in ne menica vpoglednica, kot to trdi pritožnik.
OZ člen 10, 171, 190, 198, 346, 361, 364, 365. SPZ člen 68. ZPP člen 285.
zastaranje terjatve – neupravičena pridobitev - obogatitev na škodo drugega - uporaba tuje stvari v svojo korist - pretrganje zastaranja – konkludentna pripoznava dolga - zahtevek za povračilo stroškov – zahtevek za plačilo uporabnine - nadomestitev koristi – razlog za neuporabo solastne nepremičnine - nevzdržna solastninska skupnost – izselitev – pravdni standard „sile“ - zamenjava ključavnice – volenti non fit iniuria
Za podanost konkludentnega priznanja je treba z zadostno stopnjo prepričanja kumulativno ugotoviti tako voljo priznanja odločilnega dejstva, kot tudi voljo priznanja njegovih pravnih posledic.
Pretrganje zastaranja je mogoče zgolj v primeru, ko zastaranje terjatve še ni nastopilo. Ko se je zastaralni rok že iztekel in je torej terjatev že zastarala, je že po logiki stvari mogoča zgolj še odpoved zastaranju, za kar pa mora dolžnik v skladu s 361. členom OZ podati pisno pripoznavo dolga.
Solastnina daje na stvari vsakemu solastniku ustrezna lastninskopravna upravičenja posesti, uporabe in razpolaganja s stvarjo, zaradi česar je utemeljenost takšnega zahtevka prvenstveno odvisna od vprašanja, ali je bila tožeči stranki takšna uporaba s strani tožene stranke kot solastnika onemogočena. Prvenstvena obveznost vsakega lastnika je, da svojo stvar uporablja le v mejah, ki jih določa zakon in da se vzdržuje kršitve lastninske pravice drugega, kar seveda velja tudi v razmerju do solastnika.
Ravnanje tožene stranke je takšno, da toženi stranki po določenem času ni več omogočalo normalne uporabe solastne stvari, saj bi takšna uporaba predpostavljala nadaljnje izpostavljanje psihičnemu nasilju tožene stranke. Navedene hude in dalj časa trajajoče življenjske razmere, ki jih je ustvarjala zgolj (oziroma v odločilni meri) ena stranka, pa je materialnopravno mogoče subsumirati pod pojem „sile“ na enak način, kot je to mogoče storiti za fizični napad.
priposestvovanje - dobrovernost novega pridobitelja - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - vrnitev zadeve pred drugega sodnika
Okoliščine, da sta tožnika neposredna soseda tožnikov, da hišo tožnikov s treh strani obdaja sporna parcela, da hiša nima stranišča in da le-to stoji na sporni parceli in je dohod do njega le po sporni parceli, nedvomno kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico toženke, s katero je nepremičnina, ki sta jo pridobila toženca, obremenjena.
Pri poizvedovalni dolžnosti gre za potrebno skrbnost novih pridobiteljev, da raziščejo zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico.
ZZK-1 člen 86, 88. ZIZ člen 192. SPZ člen 42. ZGD-1 člen 7/1.
samostojni podjetnik – pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Glede na vezanost premoženja na osebo podjetnika in enotnost osebnega in podjetniškega premoženja ni pomembno, da je dolg nastal kot posledica opravljanja dejavnosti s.p. in ne fizične osebe. Pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino ni ovira za izvršbo nanjo in tudi ne za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, saj v izvršilnem postopku kupec pridobi lastninsko pravico na originaren način in ne derivativno s pogodbo od lastnika, ki nima pravice odtujitve in obremenitve.
Ni in ne more biti sporno, da se predkupni upravičenec lahko kadarkoli predkupni pravici odpove (načelo dispozitivnosti iz 3. člena OZ – prosto urejanje obligacijskih razmerij). Odpoved je enostranska izjava volje predkupnega upravičenca. Ker se določbe OZ, ki se nanašajo na pogodbe, po 14. členu smiselno uporabljajo tudi za druge pravne posle, in je načeloma predpisana neobličnost pravnih poslov, odpoved (enostranska izjava volje) ni obličen pravni posel. Izjema iz 52. člena OZ glede obličnosti (pisne oblike) velja le glede prenosa nepremičnin (lastninske pravice ali ustanovitve druge stvarne pravice na nepremičnini), predkupna pravica pa ni stvarna pravica na nepremičnini, kar velja tako za pogodbeno predkupno pravico kot tudi zakonito.
Ker iz dejstev, ki so bila navedena v tožbi (da tožena stranka tožniku za delo na dan praznikov in ob nedeljah ter za nočno delo ni obračunavala dodatka k plači, čeprav je tožnik takšno delo opravljal) izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL0061413
ZOR člen 154, 155, 376. ZVO člen 17.
zakonska podlaga odškodninskega zahtevka - protipravno izkoriščanje mineralnih surovin v peskokopu – nedovoljen poseg v prostor last države – odškodninska odgovornost – pridobitni interes – vrednost pridobljenega dolomita – ugovor zastaranja – ponavljajoča škodna ravnanja - tek zastaranja – pravdni stroški - spreminjanje tožbenega zahtevka po višini – sprememba razmerij uspeha pravdnih strank med postopkom
Toženec ni imel dovoljenja pristojnega organa oziroma si ni pridobil koncesije za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine, ki je v lasti tožnice (nepomembno je, če se je peskokop nahajal na zasebnem zemljišču), zato je z izkopavanjem oziroma gospodarskim izkoriščanjem peskokopa (za kar je toženec imel pridobitni interes, saj je izpovedal, da je pri tem zasledoval korist) pridobil pesek, ki si ga je prilastil na škodo tožnice. Škodo predstavlja vrednost pridobljenega peska.
Tožnica je trdila (in dokazala), da je toženec izkoriščal peskokop v spornem obdobju od oktobra 1997 do septembra 2000. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je samo po sebi razumljivo, da je šlo za ponavljalna škodna dejanja, zato je začel teči triletni zastaralni rok od nastanka zadnjih škodnih posledic v septembru 2000.
Ker je tožnica med pravdo spreminjala tožbeni zahtevek po višini (v prvi pripravljalni vlogi ga je delno umaknila oziroma skrčila, na naroku pa zvišala), se je razmerje uspeha pravdnih strank med postopkom spreminjalo. Zato je treba obračunati pravdne stroške po vrednosti spornega predmeta in uspehu pravdnih strank v posameznih fazah postopka.