zamudne obresti - neupravičena obogatitev - ne ultra alterum tantum
Dolžnik, ki je na podlagi pravnomočne sodbe plačal obresti, ki so presegale glavnico, jih ni upravičen zahtevati nazaj na podlagi kasnejše delne razveljavitve 1060. OZ, ki je sicer uveljavila načelo ne ultra alterum tantum tudi za obveznosti, nastale pred njegovo uveljavitvijo za obresti, ki tečejo po 1. 1. 2002.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 358, 358-3, 362, 362/2.
leasing pogodba – neupravičena obogatitev ob prodaji stvari – dejanska podlaga – cena vozila
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da ni relevantna cena, za katero je tožeča stranka kot leasingodajalec vozilo nadalje prodala (dejanska prodajna cena), temveč najboljša cena, za katero bi lahko vozilo prodala (kot jo je ugotovil izvedenec avtomobilske stroke). V kolikor je tožeča stranka sporno vozilo dejansko prodala tretji osebi po višji ceni, kot jo je ugotovil izvedenec avtomobilske stroke, bi bila z izpodbijano sodbo okoriščena.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055469
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 312. ZPP člen 189.
izvršilni naslov – ugovor - prenehanje terjatve – pobot – materialnopravni pobot - izjava o pobotu - litispendenca
Pritrditi pa je treba pritožniku, da je v ugovoru uveljavljal prenehanje terjatve zaradi pobota že na podlagi pobotne izjave z dne 08. 10. 2008, torej izjave, ki je bila dana pred vložitvijo predloga za izvršbo v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je namreč štelo, da dolžnik šele v tem izvršilnem postopku ugovarja prenehanje terjatve z uveljavljanjem svoje terjatve v pobot, in ker hkrati uveljavlja svojo terjatev do upnice tudi v izvršilnem postopku, opr. št. Ig 000/00, ki ga je sam sprožil, je nastopila litispendenca. Ker pa dolžnik uveljavlja prenehanje terjatve na podlagi pobotne izjave, podane pred vložitvijo predloga za izvršbo, ne uveljavlja pobota šele v izvršilnem postopku in zato litispendenca ni podana.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Dolžniku je bila z odločbo odobrena izredna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Iz 2. točke izreka navedene odločbe izhaja, da bo predujem za začetek stečajnega postopka založen iz proračunskih sredstev sodišča, ko bo izdan sklep o začetku stečajnega postopka. Iz navedenega izhaja, da je predujem za začetne stroške stečajnega postopka zagotovljen. To pa pomeni da je podan tudi ta pogoj za začetek stečajnega postopka.
SPZ člen 18, 18/1, 48, 54, 55, 57. ZTLR člen 22, 23, 24, 25, 26. ZPP člen 285, 337, 337/1.
vlaganja solastnika v solastno nepremičnino – nova stvar – nastanek stvarnopravne pravice na nepremičnini – verzijski zahtevek – povrnitev vrednosti vlaganj - zastaranje
Določba 48. člena SPZ se uporablja tudi pri vlaganjih enega od solastnikov v solastno nepremičnino; vsako vlaganje ob izostanku ustreznega dogovora ima lahko za posledico povečanje vrednosti solastnih deležev sorazmerno v korist vseh solastnikov, graditelju pa ostane le verzijski zahtevek ob omenjenih zakonskih pogojih. Nepremičnina je po novi ureditvi prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (prvi odstavek 18. člena SPZ) in zato ne more pri povečanju vrednosti nepremičnine nastati v pravnem smislu nova stvar. Nepremičnina je glede na določbo 54. člena SPZ vselej glavna stvar ter se lastninska pravica na nepremičnini razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine. Z uveljavitvijo SPZ pa tudi ne pridejo več v poštev določbe o spojitvi ter izdelavi nove nepremičnine (55. in 57. člen SPZ), ker se nanašajo le na premične stvari.
Tožnik bi moral dokazati, da je bila sklenjena nova pogodba (dogovor), s katero(im) so bili spremenjeni solastninski deleži, določeni v zemljiškoknjižni listini z dne 5.3.1993. Zgolj v tem primeru bi lahko uveljavil višji solastninski delež na podlagi stvarnopravnih učinkov takšnega pravnega posla.
dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - odpoved dediščini v korist določenega dediča
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje le kot izjava o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju.
Nosilni razlog, ki je privedel do ničnosti obeh pogodb (ne le posameznih pogodbenih določb), je bilo dejstvo, da pogodbi nista izključevali možnosti izigravanja prepovedi 69. člena ZTLR (nista imeli določb, ki bi obvarovale dolžnika pred zlorabo, da bi upnik prejel v lastnino stvar, ki je vredna več, kot je njegova terjatev). Ker pogodba ni nična zato, ker po svoji vsebini in namenu nasprotuje temeljnim moralnim načelom, ni podlage za uporabo 2. odstavka 104. člena ZOR.
Ker je pritožbeno sodišče stroškovno odločitev glede toženca razveljavilo, postopek glede odločitve o glavni stvari glede toženca pa je (pravnomočno) končan, je sodišče prve stopnje moralo odločiti še o njegovih pravdnih stroških.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - valuta obveznosti - pristna valutna terjatev - zamudne obresti - leasing
Tožnica, ki je imela tako imenovano pristno valutno terjatev, je smela ob vložitvi tožbe (po tedanjih predpisih) zahtevek postaviti v tuji valuti, lahko pa ga je tudi pretvorila v domačo valuto. Tožnica se je odločila za pretvorbo v domačo valuto (tedaj SIT), vendar pa s tem ni mogla spremeniti tega, katero materialno pravo je treba uporabiti ob odločanju o tožbenem zahtevku.
stranska intervencija – pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi
Pritožnik utemeljuje svoj interes za to, da bi se mu v pravdi pridružila S., ne pa interesa S., ki je relevanten za udeležbo intervenienta v pravdi. Intervencija je dopustna le, če je podan intervenientov pravni interes, in takrat, kadar je s stranko, ki se ji pridružuje, v takšnem razmerju, da bi odločitev lahko vplivala na njegov civilnopravni ali javnopravni položaj.
Stranski intervenient mora sam zatrjevati dejstvo o svojem pravnem interesu in sam se tudi odloči, ali se bo pridružil stranki v tuji pravdi. Kadar pa stranka sama želi, da se ji v pravdi pridruži stranski intervenient, lahko zgolj predlaga, da se tega o pravdi obvesti. Takšnega predloga pa pritožnik ni podal.
ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-14. ZLS člen 19b, 21. ZVO-1 člen 149.
padec na javni cesti – neočiščena in nesplužena pot – upravljanje javnega dobra – krajevna skupnost
Tisti, ki je dolžan javno dobro upravljati, je dolžan zagotoviti tudi ustrezno urejanje in čiščenje javnega dobra.
Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava v okviru nalog, ki jih opravljajo samostojno in za svoje obveznosti odgovarjajo same, občina pa le subsidiarno.
Dejavnost družbe B. d.o.o. je prevzela tožena stranka: proizvodnja družbe B. d.o.o. se ob izbrisu iz sodnega registra ni prekinila, ampak se je nadaljevala v istih prostorih, z uporabo istih delovnih sredstev in tehnologije, v okviru tožene stranke. Tožena stranka je proizvodnjo nadaljevala z 22 delavci družbe B. d.o.o., tako da je treba tudi za tožeče stranke, ki jim je delovno razmerje pri B. d.o.o. prenehalo na podlagi odpovedi zaradi likvidacije družbe, šteti, da so avtomatično prešli k toženi stranki. Za čas, ko dela niso opravljali, jim je tožena stranka dolžna priznati vse pravice z dela in po delu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057662
OZ člen 179, 352. ZPP 14, 154, 161.
identično dejansko stanje – vezanost na kazensko sodbo – obstoj protipravnega ravnanja – zastaranje – soprispevek oškodovanca – pretep – intenzivnost strahu – zapadlost plačila nepremoženjske škode – načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine – odmera stroškov po uspehu
Tožnik je torej začel s spopadom, prvo toženec pa je nanj le reagiral, zato je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje o tožnikovem prispevku k nastali škodi v višini 50%.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065593
OZ člen 131, 131/2.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost - gradbeništvo – objektivna odškodninska odgovornost – subjektivna odškodninska odgovornost – pristojnost v odškodninskih delovnih sporih
Vsakršno delo, ki je opravljeno v gradbeništvu, še ne pomeni nevarno delo v smislu objektivne odgovornosti. Delo, ki ga je opravljal tožnik in sicer da je moral odstraniti filc, ki se je zapletel med železne, pokonci stoječe armaturne palice, ni delo s povečano nevarnostjo. Takšno delo namreč samo po sebi ni nevarno, saj ob njegovem rednem poteku ni ogroženo življenje in zdravje ljudi, torej ne gre za delo s povečano nevarnostjo in takšne narave mu tudi ne daje okoliščina, da so bile armaturne palice napete.
Na podlagi določila 5. člena ZDSS – 1 je delovno sodišče pristojno za reševanje odškodninskih sporov zaradi škode, ki je delavcu nastala na delu ali v zvezi z delom, če delavec toži delodajalca oziroma delodajalca in zavarovalnico kot sospornika. Za reševanje sporov, kjer delavec toži za povrnitev škode le zavarovalnico, pa je pristojno redno sodišče.
šport - zastopanje športnika - agencijska pogodba - pogodba o trgovskem zastopanju - oblika kot pogoj za veljavnost pogodbe - ekskluzivno (izključno) zastopanje - zastopnikove obveznosti - obveznosti naročitelja - dispozitivna narava zakonskih določb - pravni posel - provizija - pravica do provizije - nedovoljene pritožbene novote
Neutemeljena je pritožbena navedba, da se ekskluzivnost zastopanja, ki je bila dogovorjena za Slovenijo, Anglijo in Francijo, ne nanaša na primere, ko pogodbo sklene igralec sam, saj ima v skladu s tretjim odstavkom 823. člena OZ zastopnik, ki v skladu s pogodbo deluje le na določenem območju ali z določenimi strankami, pravico do provizije tudi za tiste pogodbe, ki so sklenjene za naročnika s strankami tega območja oziroma z določenimi strankami brez zastopnikovega posredovanja. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, navedena določba preprečuje, da bi naročitelj brez odmene koristil zastopnikova prizadevanja in glede na navedeno na pravico zastopnika do plačila provizije v primeru ekskluzivnosti pogodbe ne vpliva dejstvo, da je pogodbo sklenil naročitelj oz. igralec sam.
uporabnik stanovanja – najemnik – neuporaba stanovanja brez presledka več kot tri mesece – uprvičeni razlogi za neuporabo stanovanja
Ugotovitve prvostopnega sodišča, da toženec dejansko biva v stanovanju, pritožba ne more ovreči s trditvijo, da toženec biva v tujini. Pritožbeno sodišče pri tem opozarja na 2. odstavek 12. točke 103. člena SZ-1, po katerem pogoj neuporabe stanovanja brez presledka več kot 3 mesece ni izpolnjen, če najemnik stanovanja ne uporablja iz upravičenih razlogov (v danem primeru službovanje v tujini).
Sodišče prve stopnje toženi stranki ni pravilno vročilo tožbe, s tem pa ji je sodišče prve stopnje z nezakonitim postopanjem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.