skupno premoženje – pogodba o preužitku – premoženje pridobljeno s pogodbo o preužitku
Glede na to, da je podlaga za nastanek skupnega premoženja delo, ni nujno, da je zakonec preživljalca (stranke pogodbe o dosmrtnem preživljanju) prispeval direktno k preživljanju sopogodbenika, ampak zadostuje, da je prispeval svoje delo oziroma sredstva v življenjsko skupnost in s tem kril manjkajoči delež v denarju, delu ali obojem za zakonca, ki je slednjega namenil preživljanju preživljanca.
Nobenega tehtnega razloga zato ni, da bi bile posledice pogodbe o preužitku, v pogledu vprašanja, ali je premoženje, ki je bilo z njo prenešeno, skupno premoženje zakoncev ali ne, drugačne kot pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju.
ZIZ člen 20, 20/3, 20/4. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/1, 184/2.
izvršba na podlagi izvršilnega notarskega zapisa – zapadlost terjatve – pravni interes za ugotovitveno tožbo – sodba presenečenja
Tožeča stranka zaradi dejstva, da je izvršilno sodišče v letu 2009 izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršljivega notarskega zapisa iz leta 2001, ki je postal pravnomočen, ni izgubila pravnega interesa za ugotovitveno tožbo na podlagi 4. odstavka 20. člena ZIZ. Primernost izvršljivega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se presoja po merilih, ki jih je določal v času nastanka tega notarskega zapisa veljaven zakon.
V kolikor se je tožena stranka posluževala gotovinskega izplačila regresa za letni dopust za leto 2001, bi morala to izvesti na način, določen z Navodilom za izplačilo gotovine fizičnim osebam z nakaznico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0062063
ZPP člen 81, 81/1. ZFPPIPP člen 42.
stečajni postopek nad toženo stranko – pravni interes za nadaljevanje pravde – izpodbijanje skupščinskih sklepov tožene stranke – odškodninska odgovornost poslovodstva
Procesne predpostavke, med katere sodi tudi vprašanje pravnega interesa za sodno varstvo materialne pravice, se nanašajo na vprašanje dopustnosti pravdnega postopka. Ker je tožeča stranka zaradi začetega stečajnega postopka nad toženo stranko izgubila pravni interes za nadaljevanje pravde, je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zoper prvotoženo stranko pravilno zavrglo.
Tožeča stranka ima kot upnik stečajnega dolžnika možnost uveljavljati odškodninsko odgovornost poslovodstva z »novo«, in sicer odškodninsko tožbo. Glede na to, da so bili izpodbijani skupščinski sklepi sprejeti dne 28. 02. 2008, to pomeni, da bo v morebitni odškodninski pravdi ničnost skupščinskih sklepov možno presojati v okviru odločanja o predhodnem vprašanju, saj triletni rok za uveljavljanje ničnosti skupščinskih sklepov od vpisa le-teh v sodni register še ni potekel.
OZ člen 92. ZJU člen 16, 16/3. ZTPDR člen 86. KPND člen 40, 40/1.
kolektivni delovni spor – veljavnost kolektivne pogodbe – ničnost
Upoštevaje pravilo, da se lahko s kolektivno pogodbo pravice za delavce ugodneje uredijo, določilo podjetniške kolektivne pogodbe o višjem regresu za letni dopust, kot je določen v KPND, ni nično.
naknadno sosporništvo na aktivni strani – pridružitev novih tožnikov
Ali so novi tožniki res subjekt zatrjevane pravice, je za njihov procesni položaj brez pomena. Gre za vprašanje aktivne legitimacije po materialnem pravu, kar bo predmet obravnavanja sodišča v nadaljevanju postopka.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-8. ZPol člen 81, 82.
javni uslužbenec – policist – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – rok za pripravo zagovora
Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. V presojani zadevi tožena stranka tega ni upoštevala, saj je tožniku za zagovor, predviden v torek, vabilo vročila v četrtek, tako da je imel za pripravo obrambe na voljo le dva delovna dneva. Med delovne dneve se sobota in nedelja ne štejeta, saj je tožnik kot policist na ta dva dneva dolžan opravljati naloge v posebnih delovnih pogojih.
Terjatev upnika mora biti verjetno izkazana, kar pomeni, da ni potrebno, da je sodišče o njenem obstoju prepričano. Zadostuje, da so okoliščine, ki govore za obstoj določenega dejstva močnejše od tistih, ki govore zoper njega
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057616
ZKZ člen 19, 20, 21, 22, 23.
prodaja kmetijskega zemljišča – zakonita predkupna pravica – ponudba – sprejem ponudbe – prednostni vrstni red – kontrahirna dolžnost – trenutek sklenitve pogodbe - dejansko stanje – zmotna presoja listin
Ponudba prvotožene stranke za prodajo kmetijskih zemljišč je bila pravilno sestavljena in objavljena. To je razvidno iz listine - ponudbe, ki jo je sodišče prve stopnje zmotno presodilo. Tožnika sta izjavo o sprejemu ponudbe pravočasno poslala tako upravni enoti kot prodajalki prvo toženki ( 21. člen ZKZ). Predkupna pravica, ki sta jo uveljavljala tožnika, je imela najvišji vrstni red, česar tožena stranka ni prerekala. Tako so za sklenitev prodajne pogodbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji, določeni v ZKZ. Zahtevek tožeče stranke na sklenitev kupoprodajne pogodbe je zato utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0057631
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 51, 51/1, 51/2, 55, 59, 59/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju – vrednost posebnega premoženja – elementi izvenzakonske skupnosti – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Pri skupnem premoženju gre za originarno pridobitev lastninske pravice. Izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki je potrebna za vpis lastninske pravice, pridobljene na pravnoposlovni podlagi, je zato nepotrebna.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – nadaljevanje postopka v pravdi – postopek začet na podlagi verodostojne listine
Tožeča stranka bi morala predlog za oprostitev plačila taks vložiti takoj po vročitvi sklepa (o nadaljevanju postopka v pravdi) dne 30. 12. 2009, najkasneje pa do trenutka, ko je spis prispel na pravdno sodišče (25. 02. 2010). Poziv tožeči stranki s strani pravdnega sodišča na doplačilo sodne takse z dne 01. 03. 2010 tako ni odločilen trenutek, ko bi tožeča stranka šele izvedela za nastop taksne obveznosti.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – izpodbojnost – bistvena zmota
Tožbeni zahtevek za razveljavitev sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je utemeljen, ker sporazum ne vsebuje določila o posledicah, ki nastanejo delavcu pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in ker je tožnik dokazal, da se ne bi strinjal s sporazumnim prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, če bi vedel, da ne bo prejel nadomestila za čas brezposelnosti.
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-4. OZ člen 179, 963, 963/1.
regresni zahtevek – vožnja pod vplivom alkohola – trditvena podlaga – nepremoženjska škoda
Zavarovalnica stopi v položaj oškodovanca in je posledično upravičena in dolžna izpolniti tudi vsa procesna opravila, ki bi jih moral opraviti oškodovanec, če bi sam zahteval povrnitev odškodnine.
predlog za izvršbo – predlog za izvršbo kot tožba – trditve v predlogu za izvršbo – nepopolna tožba
Prvostopno sodišče je v pravdnem postopku dolžno upoštevati tudi trditve, ki jih je tožeča stranka navedla v predlogu za izvršbo.
Vprašanje trditvene in dokazne podlage se nanaša na vsebinski preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa na vprašanje zagotavljanja popolnosti oziroma razumljivosti tožbe. Samo če ima tožba takšne pomanjkljivosti, da iz nje ni mogoče razbrati, kaj je dejanska podlaga tožbenega zahtevka, oziroma če nima predpisanih sestavin iz prvega odstavka 180. člena ZPP, potem sodišče postopa v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP, neodprava takšnih pomanjkljivosti pa ima za posledico zavrženje tožbe.
Pri potrdilu notarke, da je določena oseba podpisala pogodbo, gre za javno listino. Glede na 224. člen ZPP, ki določa, da javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, zato velja domneva, da podpis na pogodbi pripada osebi, ki je v potrdilu označena kot podpisnik. Vendar pa ta domneva ni absolutna.
vpis v sodni register – sprememba družbene pogodbe – začetek veljavnosti spremembe družbene pogodbe – napoved izpodbijanja skupščinskega sklepa - umik tožbe na ničnost sklepov skupščine – predkupna pravica deleža v družbi
Sprememba družbene pogodbe učinkuje z vpisom v sodni register, saj zakon začetka veljavnosti ne veže na pravnomočnost sklepa o vpisu, pač pa na dejstvo samega vpisa v sodni register.
Dejstvo, da je pritožnik napovedal izpodbijanje skupščinskega sklepa o spremembi družbene pogodbe, samo po sebi ne pomeni, da sklep ni veljavno sprejet. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da že napoved izpodbijanja zadrži učinkovanje skupščinskega sklepa gospodarske družbe, kar pa ni namen določb statusnega prava o napovedi izpodbijanja skupščinskih sklepov. Učinkovanje skupščinskega sklepa zadrži začasna odredba sodišča in se razveljavi z odločbo sodišča, ne pa zgolj napovedano izpodbijanje skupščinskega sklepa kot to zmotno meni pritožnik.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja
Tožnik je sklenil več pogodb o novinarskem delu, na podlagi katerih je opravljal enako delo kot redno zaposleni turnusni urednik – delo je opravljal v turnusih, od ponedeljka do petka, v istem delovnem prostoru in v istem času kot redno zaposleni po mesečnem razporedu. Delo je tako opravljal nepretrgoma, po navodilih in pod nadzorom urednika oddaje, prostovoljno se je vključil v organizirani delovni proces tožene stranke, s katero je želel skleniti pogodbo o zaposlitvi. Na podlagi navedenega je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi namesto pogodbe o opravljanju novinarskega dela) utemeljen.