Z odpovedjo pooblastila je odvetnici prenehala pravica opravljati pravdna dejanja za toženo stranko. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati preklica napovedi pritožbe, ki jo je podala odvetnica z vlogo z dne 26. 07. 2010, saj v tem času ni imela več pooblastila opraviti takšno dejanje.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Odškodnina zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi v višini 5.274,96 EUR je primerna glede na sledeče okoliščine: trajanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki od leta 2004 do leta 2009, tožnikovo starost skoraj 60 let, njegov poklic trgovski poslovodja in dejstvo, da mu je tožena stranka kar trikrat nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Tožnica je bila v času, ko je toženo stranko obvestila o nosečnosti, še vedno v delovnem razmerju, ki ni moglo prenehati, ker je bila ob izteku odpovednega roka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v bolniškem staležu. Iz tega razloga – zaradi posebnega varstva v času nosečnosti – ji delovno razmerje tudi po tem, ko je zaključila bolniški stalež, ni moglo prenehati.
V času, ko je tožnica še v delovnem razmerju pri toženi stranki, terjatev iz naslova odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga še ni zapadla. Iz tega razloga se tožba s tožbenim zahtevkom za plačilo višje odpravnine kot preuranjena zavrže.
podizvajalska pogodba – stroški odprave napak – delo po navodilih izvajalca – odgovornost podizvajalca
Tožena stranka je dela tožeče stranke (podizvajalec) nadzorovala, tožeča stranka pa je ravnala le v skladu z navodili tožene stranke. Zato na tožečo stranko ni mogoče prevaliti bremena stroškov odprave napak.
Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, ampak samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.
ZPP člen 318, 318/3, 318/4. ZTLR člen 33. SPZ člen 40.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - zamudna sodba – priposestvovanje nepremičnine v družbeni lasti – izstavitev zemljiškoknjižne listine – sklepčnost tožbenega zahtevka
Tožnik bi na podlagi sklenjene kupne pogodbe tako lahko zahteval od prodajalca izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Tega pa ne more zahtevati od tožene stranke, ki ni bila stranka kupne pogodbe z dne 20. 6. 1973. Ker v pogodbenem pravu velja načelo relativnosti, to je, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti samo med pogodbenimi strankami, tožena stranka ni pasivno legitimirana za izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi pogodbe z dne 20. 6. 1973. Tožba, tako kot je oblikovana, ni sklepčna, saj toženka ni nosilec pravic in obveznosti v materialnopravnem razmerju. Tožbeni zahtevek nima podlage v materialnem pravu in nesklepčnost v okviru istega zahtevka ni odpravljiva, spričo česar tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Ugotovljena kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja (neopravičen izostanek z dela) je takšne narave, da onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med tožnikom in toženo stranko, še posebej ob dejstvu, da je zaradi te tožnikove kršitve prišlo do zamude pri končanju projekta ureditve pralnice.
V primeru izpodbijanja učinkov kompenzacije, s katero je obveznost tožene stranke do tožeče stranke prenehala, se je trditveno in dokazno breme o obstoju terjatev tožene stranke do tožeče stranke po stanju na dan kompenzacije prevalilo na toženo stranko.
Stečajnemu upravitelju, ki je odvetnik, je mogoče priznati stroške zastopanja stečajnega dolžnika po odvetniški tarifi šele od uveljavitve ZFPPIPP (od 01. 10. 2008).
neupravičena pridobitev - prenova vodovodnega in hidrantnega omrežja – najemno razmerje – lastnik vodovodnega omrežja
Tožeča stranka je, kot edina lastnica vodovodnega omrežja, dolžna nositi stroške investicijskega vlaganja v vodovodno omrežje. Če pa obstoji dolžnost tožeče stranke, ji iz tega naslova ne more nastati škoda, toženi pa ne korist. Tožena stranka le uporablja vodovodno omrežje, ki je last tožeče stranke, in le iz tega naslova bi tožeča stranka do nje lahko uveljavljala terjatve.
podjemna pogodba – pogodba o delu – pooblastilo po zaposlitvi – servisni nalogi – neupravičena pridobitev
Servisni nalogi, potrjeni s strani delavcev tožene stranke, izpolnjujejo pogoje naročilnice iz 10. člena Pogodbe, sklenjene med strankama. Glede na to, da po 10. členu Pogodbe zadostuje že naročilnica tožene stranke, so tožeči stranki izročene naročilnice tožene stranke zadostna podlaga za sklep o veljavni sklenitvi podjemnih pogodb.
OZ člen 131, 131/1, 169. ZPP člen 337, 337/1. ZGO-1 člen 52.
izgubljeni dobiček – zaupanje v lokacijsko informacijo – sprememba prostorskega načrta - vzročna zveza
Če tožeči stranki trdita, da njun zahtevek temelji na zaupanju v lokacijsko informacijo, ne pa v že pridobljeno pravico do izgradnje objekta, jima iz pravice, ki je nista imela, škode v obliki izgubljenega dobička s prodajo stanovanj ni mogoče priznati.
Ker je tožeča stranka v pravdnem postopku ponovno postavila zahtevek, o katerem je bilo že odločeno, je ugovor res iudicata, ki ga je podala tožena stranka, utemeljen.
URS člen 22, 23. ZPP člen 7, 7/1, 212, 226, 226/4, 286, 286.a, 286.b, 337, 337/1 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZZZDR člen 12, 51, 51/2,58, 59, 111, 112.
premoženjsko -pravna razmerja med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji - vlaganja v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja – skupno premoženje – nesklepčnost tožbe – načelo dispozitivnosti povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Vlaganja tožnika kot zunajzakonskega partnerja v posebno premoženje zapustnice je treba presojati na podlagi 12. člena ZZZDR v skladu z določbami navedenega zakona o premoženjskih razmerjih med zakonci, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR (lex specialis) premoženje, ki ga pridobita (zunaj)zakonska partnerja z delom v času trajanja (zunaj)zakonske skupnosti, skupno premoženje. V kolikor je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, govorimo o skupni lastnini, za ureditev katere najdemo splošna pravila v Stvarnopravnem zakoniku – SPZ (lex generalis).
Ker je bila tožnica z dnem 25. 11. 2003 odjavljena iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v obdobju od 24. 10. 2005 do 24. 1. 2008 pa je bila po podatkih sodnega registra družbenica in poslovodja v družbi z omejeno odgovornostjo, je z dnem 24. 10. 2005 na podlagi zakona ne glede na doseganje zneska minimalne plače ponovno vstopila v obvezno zavarovanje kot družbenica zasebne družbe v Sloveniji, ki je poslovodna oseba in ni zavarovana na drugi podlagi, kljub temu da je z dnem 26. 11. 2003 pridobila pravico do starostne pokojnine (in je od tedaj dalje tudi prejemala pokojnino). Iz tega razloga tožnica neutemeljeno zahteva odpravo odločb ter ugotovitev, da v tem obdobju nima lastnosti zavarovanke iz naslova družbeništva in poslovodenja v d.o.o..
ZIZ člen 20, 20/3, 20/4. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/1, 184/2.
izvršba na podlagi izvršilnega notarskega zapisa – zapadlost terjatve – pravni interes za ugotovitveno tožbo – sodba presenečenja
Tožeča stranka zaradi dejstva, da je izvršilno sodišče v letu 2009 izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršljivega notarskega zapisa iz leta 2001, ki je postal pravnomočen, ni izgubila pravnega interesa za ugotovitveno tožbo na podlagi 4. odstavka 20. člena ZIZ. Primernost izvršljivega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se presoja po merilih, ki jih je določal v času nastanka tega notarskega zapisa veljaven zakon.
Dejstvo, da na obeh poroštvenih izjavah ni naveden datum na neveljavnost poroštvene izjave ne more vplivati, saj datum ni bistvena sestavina poroštvene izjave.
Pisna poroštvena izjava zavezuje poroka, da bo izpolnil obveznost dolžnika, če je ta ne bo poravnal. Vsebina poroštvene izjave pa potrjuje, da gre za solidarno poroštvo.
začasna odredba – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Iz navedb v spisu ni razvidno, da bi inšpekcija za delo zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi do poteka roka za sodno varstvo, prav tako pa je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že začela učinkovati in je tožniku delovno razmerje prenehalo. To pa pomeni, da zadržanje učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče in je predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi neutemeljen.