OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068583
ZOZP člen 15.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – škoda kot posledica obratovanja traktorja – pojem uporabe motornega vozila – pravni standard – prevozna funkcija vozila – delovna funkcija vozila
Ker zavarovalnica pri obveznem zavarovanju vozil v prometu krije le tisto škodo, ki nastane pri prevozu v cestnem prometu, je odločilno vprašanje, ali je v času nastanka škodnega dogodka traktor deloval v funkciji vozila (prevoznega sredstva v prometu) ali v funkciji delovnega stroja.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče ne more odločati ali je izvršba na nepremičnino dopustna ali so bile v postopku izvršbe morda narejene napake, ki bodo imele za posledico razveljavitev sklepa o izvršbi.
izločitev sodnika – izločitev izvedenca – ogled stanovanja zaradi izvedbe izvedenskega mnenja – rok za pripravo na izvedbo dokaza
Izločitveni razlog v smislu 6. točke 70. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 247. člena ZPP so lahko zgolj tiste okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi, ali če bi njegovo ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke.
Spornost procesnih odločitev oziroma procesnega vodstva razpravljajočega sodnika praviloma ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Ogled stanovanja, ki ga uporablja pravdna stranka in je zato potrebno njeno sodelovanje, zaradi izdelave izvedenskega mnenja oziroma cenitve o višini uporabnine, predstavlja izvedbo dokaza v smislu določbe 222. člena ZPP. Določba 280. člena ZPP o petnajstdnevnem roku za pripravo na glavno obravnavo se ne nanaša na izvedbo dokazov, torej tudi ne na izvedbo dokaza z ogledom predmeta, ki ga opravi izvedenec.
vknjižba lastninske pravice - identifikacijski znak nepremičnine - načelo formalnosti - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - identiteta nepremičnine
V primeru, ko je do napačne označbe identifikacijskega znaka nepremičnine prišlo zgolj iz malomarnosti sestavljalca listine, ni mogoče uporabiti stališča sodne prakse, da je potrebno zakonsko določilo prvega odstavka 31. člena ZZK-1 razlagati vsebinsko in ne zgolj z dobesedno razlago in da mora zemljiškoknjižno sodišče preizkusiti, ali je nepremičnina, ki je v listini, ki je podlaga za vpis, označena s starim podatkom oz. identifikacijskim znakom, tista, na katero se nanaša predlagani vpis in je v zemljiški knjigi po poočitbi označena z novim identifikacijskim znakom, in ne predlaganega vpisa zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini, ki je podlaga za vpis in oznako v zemljiški knjigi.
Odločitev, da so v predmetni zadevi podane spremenjene okoliščine, zaradi katerih je treba preživnino določiti na novo, je materialnopravno pravilna. V tem okviru niso toliko pravno relevantni deloma spremenjeni stiki s tožencem in dve novi izven šolski dejavnosti, ki ju obiskuje tožnica, temveč je odločilno dejstvo njenega odraščanja in vstopa v osnovno šolo, kar celovito gledano spreminja njene potrebe.
posadna listina – pravni naslov za prenos pravice – večkratni zaporedni izvenknjžni prenos pravice – vknjižba pravice
Zgolj izjava zemljiškoknjižnega lastnika, da predlagatelju priznava lastninsko pravico na nepremičnini, ne zadošča za vknjižbo lastninske pravice. Posadni listini bi morala biti priložena pogodba, ki izkazuje veljavni pravni naslov za prenos pravice; sicer pa bi morali pri sklenitvi posadne listine, ker je šlo za večkratne zaporedne izvenknjižne prenose, kot stranke nastopati vsi vmesni pridobitelji in njihovi pravni nasledniki.
Tožena stranka je prehitro (brez preverjanja pri tožeči stranki) in brez zadostne skrbnosti objavila za prvo tožečo stranko žaljiv članek, pri čemer v trenutku objave prispevka ni mogla popolnoma verjeti v resničnost zapisanega. Ob tem pa je bilo pisanje tudi senzacionalistično, kar nenazadnje priznava v svojem zaslišanju tudi avtorica članka sama. Sodišče druge stopnje na navedeno opozarja, saj je ob upoštevanju načela sorazmernosti dolžno tehtati, kateri interes je glede na konkretno pravno in dejansko situacijo v ospredju oziroma kateri mora stopiti v ozadje.
zaznamba spora – zaznamba spora o pridobitvi pravice – pogoji za zaznambo spora
Zaznamba spora se med drugim dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze.
Ali je bila tožba že vročena in ali je bila tožencu dana možnost obravnavanja v pravdni zadevi na podlagi tožbe, za odločanje o zaznambi spora ni pomembno.
ZPP člen 335, 336, 343, 343/3, 365, 365/1-1. ZIZ člen 15.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – neizpodbojna domneva pripoznave zahtevka – pritožbeni razlogi – procesna neaktivnost
V sporu majhne vrednosti sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi zahtevku, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, in ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj zakon zaradi pasivnosti tožene stranke določa neizpodbojno domnevo pripoznave tožbenega zahtevka.
redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - pooblastilo upravnika pri izvedbi rednih vzdrževalnih del manjšega pomena - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu
Določilo 51. čl. SZ-1 je kogentno; upravnikova dolžnost izvedbe rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti izhaja iz zakona in etažni lastniki ga te dolžnosti ne morejo odvezati ali je omejiti npr. z določanjem vrednosti tovrstnih del.
služnostna pravica – priposestvovanje služnosti – čas priposestvovanja - trditveno in dokazno breme
Neutemeljen je tožnikov pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je napačno zaključilo, da ni dokazano priposestvovanje služnosti v dobri veri v desetih letih, saj t.i. pravo priposestvovanje, ki temelji na ustreznem pravnem naslovu in dobrovernosti tistega, ki priposestvovanje zatrjuje, sploh ni bilo predmet tožbenih trditev in zato sodne presoje.
Zveza med tožnico in pokojnim Š.J. se je začela in je trajala v času, ko sta bila oba že starejša in vdovca, oba sta imela svoji družini in svoje bivališče. Drži, da ne gre za enako situacijo kot pri dveh mladih ljudeh, ki imata namen ustvariti družino, vendar mora biti prav zato namen živeti v skupnosti, izenačeni z zakonsko zvezo, toliko bolj izražen in poudarjen – ravno nasprotno kot trdi pritožba, ki se zavzema, da zadošča že ohlapnejša skupnost. Zgolj prijateljevanje in občasno (čeprav pogosto) skupno bivanje in čustvena navezanost brez zavestnega elementa živeti skupaj v polnem pomenu besede ne zadoščata.
Predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, saj ni nobene nevarnosti, da toženka (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) svoje obveznosti do tožnika, kot bodo pravnomočno ugotovljene, ne bo izpolnila, saj gre za javni zavod, za katerega obveznosti jamči tudi Republika Slovenija.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – nerazumljiv izrek – že razsojena stvar
S tem, ko je sodišče prve stopnje meritorno odločilo o tožbenem zahtevku, ki po višini ni jasen, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek take sodbe nerazumljiv.
1. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki je urejen v 7.5 poglavju ZZK-1, je namenjen sodnemu konstituiranju razpolagalnega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, pa stranke ne razpolagajo več z listino o tem poslu, ki bi bila sposobna za vknjižbo stvarne pravice predlagatelja v zemljiško knjigo.
2. V postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine predlagatelj ne more doseči šele izdajo listine, s katero bi bila identificirana parkirna mesta, ki jih je kupil in prevzel v posest.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - rok za podajo odpovedi - invalid
Za zakonitost presojane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odločilno, da tožnica v spornem obdobju ni imela odobrenega bolniškega staleža (delodajalec pa ji ni dovolil koristiti letnega dopusta), tako da je z dela neupravičeno izostala več kot pet dni zaporedoma. Z vsemi dejstvi glede odsotnosti se je tožena stranka stranka dokončno seznanila s prejemom pisnega zagovora tožnice, ker je odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh, je odpoved zakonita.
V nepravdnem postopku sodišče razdeli solastno stvar, upoštevaje stanje ob delitvi ter upošteva deleže, ki so nesporni (v primeru spora imata stranki možnost pravde). Ne more pa tak sklep omejevati stranke, da vloži tožbo in zahteva povrnitev vlaganj. Vendar pa sta solastnika predmetne nepremičnine v nepravdnem postopku zaradi delitve sklenila poravnavo, tožnik je postal izključni lastnik in se toženki zavezal plačati na podlagi cenitve 388.644,00 EUR. Če se je tožnik potem, ko je razpolagal s cenitvijo, ki je vsebovala vrednost hiše po stanju v času teka nepravdnega postopka pred sklepanjem poravnave, torej tudi vrednost zvišano na račun tožnikovih vlaganj, zavezal plačati toženi stranki znesek, ki ustreza polovici vrednosti nepremičnine, glede na materialnopravne učinke sodne poravnave sledi lahko le sklep, da je bila že glede na trditveno podlago tožba nesklepčna.
OZ člen 269. ZIZ člen 15, 212. ZPP člen 365, 365-2.
sodni penali - predmet obveznosti - izpolnitev denarne obveznosti
Sodni penali se skladno z določbo 269. člena Obligacijskega zakonika lahko določijo le v primeru, če dolžnik ni izpolnil pravočasno kakšne svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene s pravnomočno odločbo, pa tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju v 212. členu omogoča določitev sodnih penalov le za nedenarne obveznosti. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru, ko je dolžnica po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. P 1 dolžna vrniti denarni znesek v višini 11.255,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.4.2007 do vračila, v zapuščinsko maso po pokojnem M.Š., za denarno obveznost dolžnice oziroma denarno terjatev upnika. Predmet dolžničine obveznosti (vsebina izpolnitvenega ravnanja) je namreč denar (plačilo določenega denarnega zneska), pri tem pa ni bistveno ali se le-ta nakaže na račun upnika ali tretjega (zapustnika).