evidenca brezposelnih oseb - izbris iz evidence - pravica do starostne pokojnine
Tožena stranka je tožnika na dan, ko je dopolnil starost 65 let ter pokojninsko dobo 32 let 9 mesecev in 8 dni, s čimer je izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zakonito prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56, 56.a. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8.
ugovor novega dolžnika – omejeni ugovorni razlogi – prehod obveznosti – odgovornost aktivnega družbenika – nastanek obveznosti – izstop iz družbe – izpodbojna pravna domneva – kreditna pogodba
Ker prva dolžnica ni uspela izpodbiti pravne domneve, da je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje, v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe pa je imela položaj njenega družbenika, velja za aktivno družbenico in odgovarja upniku za izterjevano obveznost po kreditni pogodbi, ki je nastala do takrat, ko ji je prenehal položaj družbenika.
Dolžnik upravičeno opozarja sodišče na napačno odločitev o stroških postopka. Te stroške je z nepravilnim ravnanjem povzročil izvršitelj, ki je na drugem naslovu opravil rubež. Zato stroški niso bili potrebni za to izvršbo in jih dolžnik ni dolžan povrniti.
izostanek z naroka - sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe
Začasne zapore na poti do sodišča, na katere se sklicuje tožnik, ne morejo predstavljati opravičljivega razloga za zamudo na narok za glavno obravnavo. Zaradi izostanka brez opravičljivega razloga tožnika pa je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je umaknil tožbo, in izdalo sklep o ustavitvi postopka.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - plača - regres za letni dopust - odpravnina
Ker je tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, odgovorila po izteku 30-dnevnega roka, je sodišče prve stopnje - ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP - utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo neplačanih plač, regresov za letni dopust in odpravnine utemeljeno ugodilo.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - izostanek odgovora na tožbo - mediacija
Sodišče prve stopnje je ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku (v pretežni meri) ugodilo. Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka ugovarja prisojenim zneskom, niso dovoljene, priložen odgovor na tožbo pa ni upošteven. Prav tako velja za predlagani postopek mediacije, ki glede na izid tega individualnega delovnega spora ni več smiseln.
ZPP člen 82, 82/1, 82/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 106, 171. ZOR člen 127, 1058.
začasni zastopnik – vročanje pisanj – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – odstop od pogodbe brez naknadnega roka
Upnik sicer lahko odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev obveznosti, če iz dolžnikovega dejanja izhaja, da svoje obveznosti ne bo izpolnil niti v dodatnem roku, ni pa upnik tega dolžan storiti.
Ker je pri tožnici telesna okvara v višini 70 % nastala, ko je bila otrok in še ni bila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana, tožnica ni upravičena do invalidnine.
priposestvovanje – dobra vera – teorija realizacije
Tožnik ni bil dobroverni posestnik, saj je vedel, da po sklenitvi pogodbe le ta ni bila odobrena s strani upravne enote, da prodajalki nista overili svojega podpisa, in da se ni mogel vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Ob nastanku poslovnega razloga, zaradi katerega je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi (ukinitev izobraževalnega programa), tožnica ni bila zaposlena pri toženi stranki (delovno razmerje ji je že predhodno enkrat prenehalo na podlagi odpovedi, za katero je bilo kasneje v sodnem postopku ugotovljeno, da ni zakonita). Rok za podajo odpovedi je zato začel teči šele s prvim dnem, ko je tožena stranka imela možnost odpoved podati, to pa je z dnem vročitve pravnomočne sodbe, s katero ji je bilo naloženo, da tožnico pozove nazaj na delo.
Odločba, s katero tožnik ni pridobil novih pravic iz invalidskega zavarovanja, ni postala materialno pravnomočna. Le materialno pravnomočne odločbe učinkujejo, dokler niso odpravljene, razveljavljene ali spremenjene (varstvo pridobljenih pravic).
Ker je pri tožniku invalidnost nastala pred dopolnjenim 45 letom starosti in ker niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bil njegov primer izjemen, je zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da pri njem kontrolni pregled ni potreben (tožnik tega niti ni izrecno uveljavljal s tožbo).
ZSPJS člen 27. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 37, 37/1.
javni uslužbenec - plača - dodatek k plači - dodatek za magisterij
V sistemizaciji delovnih mest ni bila določena smer strokovne izobrazbe, ki se je zahtevala za opravljanje dela na delovnem mestu, ki ga je zasedal tožnik, ampak je bila določena le stopnja strokovne izobrazbe. Posledično ni mogoče šteti, da tožnikov magisterij s področja sociologije kulture ni bil pridobljen na poklicnem področju, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, zato tožniku pripada dodatek za magisterij.
ZDR člen 4, 11, 11/2, 16, 20, 23, 23/1, 52. ZMed člen 2, 18.
obstoj delovnega razmerja - pogoj za zasedbo delovnega mesta - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - avtorska pogodba
Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas, ko je tožnik pri toženi stranki opravljal delo glavnega urednika, ni utemeljen, saj tožnik za zasedbo tega delovnega mesta ni izpolnjeval predpisanih pogojev. Iz tega razloga je tožena stranka ravnala zakonito, ker je z njim sklenila avtorsko pogodbo.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – sprememba naslova dolžnika – predhodni preizkus predloga za izvršbo
Ker ZIZ ne določa, do katerega trenutka se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, je ob smiselni uporabi določb ZPP to dovoljeno storiti le ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo, torej pred izdajo sklepa o izvršbi.
ZDR člen 204, 204/3. ZJU člen 1, 5. ZDSS-1 člen 41. 41/5.
neizbrani kandidat - sodno varstvo - rok za tožbo - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Ker je tožnik kot neizbrani kandidat tožbo vložil po poteku 30-dnevnega roka od prejema obvestila delodajalca o izbiri, se tožba kot prepozna zavrže.
Ne glede na to, da ima neizbrani kandidat le omejeno pravico do sodnega varstva (lahko vtožuje le odškodnino zaradi diskriminacije), tako da tožnik z zahtevkom, da tožena stranka z njim sklene pogodbo o zaposlitvi, ne bi mogel uspeti, je spor oblikovan kot spor o obstoju delovnega razmerja. V takem sporu pa tožena stranka kot delodajalec sama krije svoje stroške postopka.
Ker toženec tožniku ni ničesar plačal (v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni zatrjeval, da bi dolg plačal), je sodišče prve stopnje glede na dejstva, da je toženec priznal, da je prejemal štipendijo, da šolanja ni uspešno zaključil in da se je zavezal vrniti prejeto štipendijo, tožencu utemeljeno naložilo plačilo zneska, za katerega se je zavezal s poravnavo, ki jo je sklenil s tožnikom v zvezi z vrnitvijo prejete štipendije.
vrnitev darila - prenehanje zunajzakonske skupnosti – darilna pogodba – aneks h kupoprodajni pogodbi – skupno premoženje - dokazno breme
Tožnik ni niti z aneksom h kupoprodajni pogodbi, sklenjeni za stanovanje med S. R. S. kot prodajalcem in pravdnima strankama kot kupcema, s katerim so pogodbene stranke dogovorile drugačen delež, do katerega se vknjiži lastninska pravica na kupca (do 7/10 na toženko in do 3/10 na tožnika, namesto do ½ na vsakega, kot je bilo v osnovni pogodbi), niti z drugimi dokazi dokazal trditve, da sta pravdni stranki s sklenitvijo aneksa sklenili darilno pogodbo, po kateri naj bi tožnik toženki podaril 2/10 lastninske pravice na stanovanju.
ZPIZ-1 člen 4, 34, 60. ZDSS-1 člen 61, 62, 81, 82. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - sodno varstvo - vsebinsko odločanje o zahtevku - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Razlogi sodbe govorijo o tem, da je sodišče odločalo o zahtevku tožnika za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost, izrek pa govori o odmeri nadomestila za invalidnost in tako nasprotuje razlogom sodbe. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarno delo
Dela z lopato ni mogoče šteti za nevarno delo, ker ne gre za delo, iz katerega bi izvirala večja škodna nevarnost za okolico, ampak gre za povsem običajno delo, ki ga z običajno skrbnostjo lahko opravlja vsak povprečen človek.