Pritožnik je s predložitvijo potrdila banke o nakazilu po NLB kliku omajal pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da sodne takse za pritožbo ni plačal v roku, določenem v 105.a členu ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069437
ZIZ člen 270, 270/1. OZ člen 631.
začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – pripoznava dolga
Sodišče prve stopnje je glede na nasprotovanje tožene stranke ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala s stopnjo verjetnosti, da ima pripoznano terjatev do podjemnika, kar pa pomeni, da zaenkrat ni podan eden od pogojev iz 631. člena OZ, po katerem bi imela tožeča stranka kot sodelavec podjemnikovega naročnika (tožene stranke) pravico neposredno od naročnika zahtevati plačilo terjatve, ki jo ima proti podjemniku.
Če bi se stranki dogovorili za pogodbeno kazen zaradi kršitve konkurenčne klavzule, bi zadostovalo, da sodišče ugotovi, da je toženec konkurenčno klavzulo kršil, da bi tožencu naložilo, da plača dogovorjeno pogodbeno kazen. Vendar se v konkretni zadevi stranki v pogodbi o zaposlitvi nista dogovorili za pogodbeno kazen. Iz tega razloga je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule treba obravnavati kot zahtevek za povrnitev premoženjske škode, kar pomeni, da je treba ugotoviti vse predpostavke odškodninskega delikta.
stroški upravitelja – sklep o končanju stečajnega postopka
Odločitev o končanju stečajnega postopka med drugim predpostavlja, da je odločeno tudi o stroških upravitelja. Ker o teh še ni pravnomočno odločeno, niso podani pogoji za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka po 376. členu ZFPPIPP.
Tožnica kot spremenjeno okoliščino navaja dolgove, ki jih ima iz naslova prejetih posojil in izvršilnih postopkov, ki pa pri določitvi oziroma spremembi določene preživnine niso in ne morejo biti pravno relevantne, saj ima preživninska obveznost prednost pred vsemi ostalimi terjatvami.
Tožnica bi v individualnem delovnem sporu kot neizbrana kandidatka na prosto delovno mesto lahko uveljavljala le odškodninski zahtevek, ne pa zahtevkov za ugotovitev nezakonitosti izbire, sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponovitev izvedbe razpisa oz. razveljavitev razpisa. Tožba s takšnimi zahtevki je nedopustna in se zavrže.
Spor, v katerem je tožnica od tožene stranke zahtevala sklenitev pogodbe o zaposlitvi, je spor o obstoju oz. prenehanju delovnega razmerja, tako da tožena stranka (delodajalec) sama krije svoje stroške postopka ne glede na izid.
ZFPPIPP člen 105, 105/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 22.
Plačilo stroškov v pavšalnem znesku, kot ga določa 22. člen Pravilnika, ni predvideno za primer, kot je obravnavani. Prvostopenjsko sodišče je že samo ugotovilo, da v danem primeru ne gre za postopek, ki bi se končal brez razdelitve upnikom, saj je bila opravljena razdelitev posebne razdelitvene mase v znesku 162.958,44 EUR.
ZIZ člen 15, 34, 34/4, 38, 38/5. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2, 353, 365/2, 366, 366/1.
izvršilni stroški – potrebni stroški – novo sredstvo izvršbe
Dolžnik mora v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ upniku na njegovo zahtevo povrniti zgolj tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni, kar velja tudi za upnikove stroške razširitve izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe.
Zahtevek, ki sta ga tožnika postavila kot primarnega, je enak zahtevku, ki sta ga tožnika označila kot podrednega. Zato ne gre za odnos primarno - podredno, pač pa le za en sam zahtevek, saj sta oba zahtevka enaka, imata enako dejansko podlago, različni sta le vsoti zaradi ocene vrednosti na različen čas (tožnik je primarni zahtevek postavil glede na vrednost nepremičnine v času sklenjene kupoprodajne pogodbe, drugega pa glede na vrednost nepremičnine v času izdaje sodbe). Zato ne gre za eventualno kumulacijo zahtevkov po III. odstavku 182. člena ZPP.
odstop od dvostransko neizpolnjene pogodbe - navedba pogodbe
Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu upravitelja in izdalo soglasje, hkrati pa v izreku izpodbijanega sklepa ni konkretno navedlo, na katere pogodbe se sklep nanaša, ampak se je sklicevalo na seznam, ki naj bi ga priložil upravitelj, ki pa se ne nahaja v spisu. S tem pa je postal izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv.
stroški postopka – nagrada izvedencu – dopolnitev izvedenskega mnenja – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja
Izvedenec je upravičen do dodatne nagrade za ustno podajo izvedenskega mnenja in za pisno dopolnitev izvedenskega mnenja, ki sta bili predlagani s strani pravdnih strank in sta bili potrebni zaradi odgovorov na pripombe pravdnih strank, ki sta jih imeli na prvotno pisno mnenje izvedenca.
dobra vera in poštenje - pošteni pridobitelj - pridobitev od nelastnika
Dobra vera (poštenje) v pravnem prometu v povezavi z načelom zaupanja v zemljiškoknjižne podatke pomeni, da tisti, ki se sklicuje na podatke v zemljiški knjigi, nima nobenega razumnega, tehtnega razloga, da vanje podvomi.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSC0002899
ZST-1 člen 34, 35.
sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog – dovoljenost pritožbe – čas nastanka taksne obveznosti
Po določbah ZST-1, kot so te veljale v času nastanka taksne obveznosti (Uradni list RS, št. 37/2008), pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ni dovoljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zmožnost za delo - zagovor - vabilo - dokazovanje - sodni izvedenec
Okoliščina, da tožnik ni pravočasno odprl pošiljke tožene stranke, v kateri mu je bilo pravočasno poslano vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je bila njegova pravica do zagovora oz. obrambe kršena.
Sodišče prve stopnje bi moral izvesti predlagani dokaz z zaslišanjem tožnikovega zdravnika oz. s postavitvijo sodnega izvedenca medicinske stroke, saj bi le tako lahko ugotovilo, ali tožnik v spornem času, ko je z dela izostal, ni bil sposoben za delo, kot zatrjuje.
Iz podatkov iz kazenske evidence, ki jo je posredovalo Ministrstvo za pravosodje z vlogo z dne 19.5.2011, izhaja, da je bil stečajni dolžnik večkrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja proti premoženju, in sicer za kazniva dejanja odvzema motornega vozila, goljufije, tatvine in velike tatvine, ki še niso izbrisana. Zato pogoji za odpust obveznosti niso podani.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0067750
ZASP člen 170.
začasna odredba – materialna avtorska pravica – objava fotografije na portalu – obiski na portalu
Ni slediti zaključku sodišča prve stopnje, da z nedovoljeno objavo fotografij na portalu dolžniku ne nastaja težko nadomestljiva škoda. Obstoj te škode je upnik verjetno izkazal s trditvijo, da je portal tožene stranke, na katerem so objavljene fotografije, javno dostopen in da se ta škoda dnevno povečuje glede na število obiskov na portalu. Škoda je v neupravičenem ogledu fotografij. Ta se veča z vsakim obiskom portala. Je nenadomestljiva, ker ogleda ni možno zbrisati.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na zaključek, da bodo z uresničitvijo odstopa od pogodbe doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov. Pri tem se je pravilno oprlo na predlog stečajnega upravitelja, iz katerega izhaja, da glede na obstoječe finančno in kadrovsko stanje stečajnega dolžnika le-ta ni sposoben izpolniti še neizpolnjenih pogodbenih obveznosti.
ZDR člen 11, 15, 75, 79. OZ člen 39, 45, 46, 46/2, 86, 86/1.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - grožnja - nedopustna grožnja - izpodbojnost - ničnost - kavza
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnja s kazenskim pregonom in policijo ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi katere bi bil sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi izpodbojen.
način vročanja – osebna vročitev – fikcija vročitve – oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka
Rok se izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva in s pretekom tega nastopijo pravne posledice, ki jih določa zakon. To pomeni, da se šteje, če naslovnik najkasneje petnajsti dan, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo po tretjem odstavku 142. člena ZPP, ne dvigne sodne pošiljke, vročitev za opravljeno z iztekom tega dne.