Ker se je toženka zavezala le, da bo storila vse, da bi se delu tožnikovega zemljišča spremenila namembnost rabe, ne pa, da bo do spremembe namembnosti dela tožnikovega zemljišča tudi dejansko prišlo oziroma da bo do spremembe namembnosti prišlo v določenemu roku, je sodišče prve stopnje v nadaljevanju pravilno ugotavljalo, ali je toženka dogovorjeno obligacijo prizadevanja tudi izpolnila. Ob ugotovljeni pogodbeni zavezi toženke bi lahko kršitev pogodbe, ki vzpostavlja pogodbeno odškodninsko odgovornost, pogodbene stranke, lahko predstavljala le opustitev ravnanj, s katerimi lahko toženka v postopku spremembe plana vpliva na spremembo namembnosti zemljišča, ne pa okoliščini, da do spremembe namembnosti še vedno ni prišlo (v smislu obligacije rezultata).
nadaljevanje postopka – prekinitev zaradi postopka mediacije
V skladu s 15. členom ZARSS se mora prekinjeni postopek nadaljevati po preteku treh mesecev, če se v tem času mediacija ne zaključi uspešno. Gre za specialno procesno ureditev, po kateri razlog za nadaljevanje postopka nastopi po samem zakonu (ex lege).
dvostranske pogodbe – ugovor neizpolnjene pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve
Tožena stranka kot prodajalec ne more uspešno uveljavljati ugovora neizpolnjene pogodbe iz 2. odstavka 102. člena OZ, če je bilo med pogodbenima strankama dogovorjeno časovno zaporedje dogodkov, ki je predvidevalo najprej overovitev podpisa prodajalca pri notarju ter šele nato plačilo kupnine.
Če bi bila dogovorjena dolžnost hkratnega plačila kupnine ob overovitvi podpisa prodajalca pri notarju, tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice na kupca ne bi bil pomanjkljiv ali nesklepčen, saj bi ga lahko sodišče glede na ugovor sočasne izpolnitve obveznosti le delno zavrnilo tako, da bi določilo hkratno izpolnitev obveznosti tudi nasprotne stranke.
motenje posesti – nadaljevano motilno dejanje – pojem – začetek teka roka za vložitev tožbe
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec že od druge polovice leta 2009 motil tožnikovo posest žive meje tako, da je s traktorjem pogosto vozil v živo mejo in pri tem (že tedaj) lomil njene veje, pri čemer tožnik po nobeni od teh voženj ni posadil novih poganjkov, izhaja, da je motenje posesti potekalo daljše časovno obdobje na isti način, prvotno stanje pa ni bilo vzpostavljeno, zato se pritožbeno sodišče strinja s argumentiranim stališčem sodiščem prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za nadaljevano motilno dejanje, pri katerem rok za vložitev tožbe teče, odkar je tožnik zvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest.
povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninska terjatev – začetek teka zastaralnega roka
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko izvedel za škodo in njenega povzročitelja, torej, ko ni bilo ovir, da bi prišel do teh podatkov. To pa ne pomeni da bi oškodovanec moral počakati na konkreten znesek višine škode, temveč mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode.
V sodnem izvršilnem postopku se po ZUS-1 izvršujejo sodbe, s katerim sodišče naloži obveznost državi, lokalni skupnosti ali njunim organom ali organizacijam. Razlog je, da le-ti kot nosilci oblasti sami proti sebi ne morejo voditi izvršbe.
V konkretni zadevi je izvršilni naslov sodba sodišča, s katero je naložena obveznost Vladi Republike Slovenije, ki je državni organ, zato je podana sodna pristojnost izvršilnega sodišča za odločanje v tej zadevi.
Matematični izračun, kakršnega vsebinsko predlaga toženka v pritožbi in po katerem bi toženec kril 90% vseh preživninskih potreb otrok, saj ima tudi 90% več prejemkov kot toženka, ne ustreza pravni normi in razlagi določb 123., 129 in 129.a člena ZZZDR.
Po določilu 1. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja ne le proti gospodarstvu, ampak tudi zaradi kaznivega dejanja proti premoženju, obsodba pa še ni izbrisana iz kazenske evidence. Ker je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ima tudi kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami v sebi elemente kaznivega dejanja proti premoženju, nedvomno pa to velja za dve kaznivi dejanji tatvine, pritožnik zmotno očita prvostopnemu sodišču, da ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni podana.
Toženec se je s kupoprodajno pogodbo zavezal, da bo tožnica imela lastninsko pravico na individualno določenem prostoru (zemljišče pred teraso), česar ni izpolnil. Ker izpolnitev ni več mogoča, odgovarja odškodninsko.
Izjava tožene stranke, ko je tožeči stranki prepovedala izvrševanje pravice, neposredno ne posega v njeno neposredno dejansko oblast nad stvarjo, prav tako pa v izjavi tudi ni zaznati nobene resne grožnje, zaradi katere bi se tožeča stranka lahko čutila ogroženo v izvrševanju svoje posesti, poleg tega pa se je tožena stranka poslužila ravnanja, ki ga zakonodaja daje lastniku, da bodisi z izjavo odpove eventualno obligacijsko razmerje oziroma zahteva prenehanje poseganja v njegovo lastninsko pravico.
V tem primeru je cel postopek na prvi stopnji vodilo okrajno sodišče po pravilih, ki veljajo za redni, splošni postopek. Zato bi morala tožena stranka že pred sodiščem prve stopnje opozoriti, da bi moralo odločati okrožno sodišče po pravilih, ki veljajo za postopek v gospodarskih sporih.
zastaranje odškodninske terjatve - nesubstanciran ugovor zastaranja - odškodnina za duševne bolečine - prekomerne imisije - hrup - primerjava z odškodninami v drugih primerih
Ugovor zastaranja, da je možen obravnavanja, mora biti substanciran. To pomeni, da mora tožena stranka navesti dejstva in predlagati take dokaze, ki opredeljujejo začetek teka zastaralnega roka. Začetek teka zastaralnega roka zakonodajalec veže na pojem nastanka škode in ne na trenutek škodnega ravnanja oziroma posega v osebnostne pravice, saj sam poseg ne predstavlja pravno priznane škode.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
odmera nagrade upravitelju
Sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 05. 2011 o nadomestilu upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase je pravilen. Pri izdaji tega sklepa je sodišče prve stopnje upravitelju priznalo nagrado od višine vnovčenega premoženja, pri tem pa je kljub zmotnemu citiranju starega Pravilnika pravilno uporabilo lestvico iz sedanjega Pravilnika. Po sedaj veljavnem določilu 7. člena Pravilnika nadomestilo upravitelja za vnovčenje stečajne mase ne glede na to ali gre za razdelitev splošne ali posebne mase, znaša 10 % od osnove vnovčenega premoženja, če to ni višje od 37.500,00 EUR (I. postavka), od vnovčene osnove nad 37.500,00 EUR pa 3.750,00 EUR + 4 %, če vnovčena masa ne presega 375.000,00 EUR (II. postavka).
predpogodba – sklenitev glavne pogodbe – prodaja zemljišča – parcelacija zemljišča – kršitev pogodbene obveznosti – vračilo dvojne are
Predujem za parcelacijo zemljišča, ki je bilo predmet predpogodbe o prodaji zemljišča, je del stroškov parcelacije, ki po sklenjeni predpogodbi bremeni tožečo stranko. Ker tožeča stranka predujma ni plačala, ni izpolnila svoje obveznosti iz predpogodbe, zato ni upravičena do vrnitve dvojne are.
ZPP v prvem odstavku 158. člena ureja temeljno pravilo glede stroškovnih posledic pri umiku tožbe kot odraz načela krivde. Predpostavlja se, da je tožnik, ki je z vložitvijo tožbe uveljavljal pravovarstveni zahtevek, pa kasneje od te zahteve odstopil, krivdno povzročil potrebne stroške nasprotni stranki. Za odgovornost tožeče stranke za povrnitev nastalih stroškov toženi stranki zato ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.
denacionalizacija – upravičenec do denacionalizacije – pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa – obveznice Slovenske odškodninske družbe – uporaba zakona o pravdnem postopku
Menjalna pogodba ni bila sklenjena prostovoljno (svobodno), ampak zaradi sile državnega organa, ki je v hišo lastnic naselil različne ustanove, ki se iz nje niso imele namena izseliti. Državni organ je lastnici s takšnim dejanjem postavil pred izvršeno dejstvo in kakšna druga posebna prisila ni bila potrebna, ker večje prisile, kot da se nepremičnina fizično zasede, ni.
Smiselna uporaba določb 286. člena ZPP je, da se ta uporablja v tistih nepravdnih postopkih, ki se začnejo na predlog strank in za ugotavljanje tistih dejstev, ki jih je stranka dolžna dokazati.
ZFPPIPP člen 172, 172-3, 176, 176/2, 176/3, 179, 179/3.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – izjava insolventnega dolžnika o ugovoru – rok za izjavo – prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov
V pritožbi proti izpodbijanemu sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek, dolžnik ne more več uveljavljati dejstev in dokazov o tem, da ugovorni razlogi niso podani, saj lahko to navede le v izjavi iz 176. člena ZFPPIPP.
Zoper sklep o rubežu dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe, kar pomeni, da v tej fazi izvršilnega postopka (od izdaje sklepa o rubežu do izdaje sklepa o prenosu terjatve) nima pravice do udeležbe v postopku. Nima niti pravice do izjave o obstoju oziroma neobstoju terjatve.
Stroški nedovoljenih vlog že po naravi stvari ne sodijo med stroške, ki bi jih upnik neutemeljeno povzročil.
ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 154, 163, 163/4, 163/6.
ugovor tretjega – odlog izvršbe – izvršilni stroški
Odločitev o stroških, nastalih, ker je tretji vložil ugovor in predlagal odlog izvršbe, je v izvršilnem postopku potrebno pridržati do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku na ugotovitev nedopustnosti izvršbe oz. do izteka zakonskega roka za vložitev takšne tožbe.