V obravnavanem primeru je bila izvršba uvedena na podlagi plačilnega naloga, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti in tudi o pravnomočnosti. Čim je tako, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je, skladno z določbo 146. člen ZDavP-2, izdal izpodbijani sklep.
Po določbi 5. odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
rudarska pravica - vloga o zainteresiranosti za podelitev rudarske pravice - koncesija
Ker predlagano izkoriščanje mineralne surovine ni v skladu z državnim programom gospodarjenja z mineralnimi surovinami, je bila vloga tožnika za začetek postopka za izdajo koncesijskega akta pravilno zavrnjena.
ZSV člen 18a, 18a/4, 18a/5, 18a/6, 180. ZSV-D člen 2, 37, 37/7. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 2/1, 2/1-3. ZUS-1 člen 2. ZUP člen 7.
Tožnica je dolžna prispevati za plačilo pravic družinskega pomočnika, saj se je z izročilno pogodbo in izročilno pogodbo za primer smrti zavezala izvajati dosmrtno oskrbo A.A. Njena dejanska nezmožnost prispevati za plačilo pa lahko vpliva na nadaljnje izvajanje obveznosti, za kar mora sprožiti ustrezen pravni postopek.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZIZ člen 298d, 298d/3. Pravilnik o disciplinskem postopku zoper izvršitelja člen 5, 5/2, 6, 6/2.
zavrženje tožbe - upravni spor - pravni interes - disciplinski postopek zoper izvršitelja - predlagatelj postopka - stranka v postopku
Postopek ugotavljanja disciplinske odgovornosti je bil sprožen na pobudo tožnic, kar pa še ne pomeni, da je postopek stekel zaradi varovanja njune pravice ali pravne koristi. Tožnici sta bili le predlagateljici predloga sprožitve disciplinskega postopka, z izpodbijanim sklepom pa bi bilo lahko eventualno poseženo le v pravico sodnega izvršitelja. Sankcija razrešitve bi tako vplivala na stranke v drugih postopkih prisilne izvršbe, ne pa nanju. Pravic oziroma pravnih koristi drugih pa tožnici ne moreta varovati. Svoje pravice lahko uveljavljata le v postopku izvršbe s predlogom za izločitev sodnega izvršitelja.
ZBPP člen 34, 34/4. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZS člen 83, 83/2, 83/2-9, 83/3.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - sodne počitnice - nujne zadeve - prepozno vložena tožba - zavrženje tožbe
Med nujne zadeve se skladno z 9. točko 2. odstavka 83. člena ZS štejejo tudi tiste zadeve, za katere tako določa zakon. Za konkretno zadevo (nanaša se na odločbo o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči) ZBPP v 4. odstavku 34. člena določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. To pa pomeni, da gre za zadevo, v kateri roki tečejo tudi v času sodnih počitnic.
V konkretnem primeru gre za odločanje o zahtevku tožeče stranke za odlog plačila dajatev po odmerni odločbi CU na podlagi 87. člena ZDavP-2. Prvostopni organ je navedeno zahtevo tožeče stranke zavrnil, ker je ugotovil, da je bil dolg iz navedene odmerne odločbe že poravnan. Drugostopni organ pa je pojasnil, da je odlog izvršbe po določbi 87. člena ZDavP-2 mogoč le po uradni dolžnosti, zaradi česar bi se morala tožnikova zahteva za odlog izvršbe zavreči (v skladu z 129. členom ZUP), vendar pa izpodbijana odločitev zato, ker je bila zahteva zavrnjena in ne zavržena, ni v škodo tožeče stranke, prav tako si tožeča stranka svojega položaja ne more izboljšati, ker je že plačala dolg po odmerni odločbi CU.
ZIL-1 člen 6, 6/1, 44, 44/1, 44/1-b, 44/1-c, 44/1-d, 101, 102, 102/1, 102/2. ZUP člen 7, 9.
registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - enakost ali podobnost - načelo zaslišanja stranke
Izpodbijano znamko ISKRAEMECO je treba upoštevati tako, kot je zapisana in torej prijavljena. Glede na njen zapis gre nedvomno za enovito besedo, ki je ni možno vizualno deliti na dva dela, zaradi česar del besede ISKRA (ki sicer predstavlja začetni del izpodbijane znamke) nima tolikšne razlikovalne vloge, kot to želi predstaviti tožnica, oziroma njen drugi del EMECO, ni možno abstrahirati, ne glede na to, da beseda EMECO nima takega pomena, kot ga ima beseda ISKRA, saj sta si primerjani znamki različni tako glede različnosti črk, dolžine besed, grafičnih elementov, zadostno različni sta si tudi fonetično, nedvomno pa je tudi podana pomenska različnost, ne glede na to, da je njun skupni del ISKRA, ki ima precej pomenov.
ZASP člen 146, 147, 147/1, 147/1-3, 147/1-4, 149, 149/1, 149/1-3.
kolektivno uveljavljanje pravice kabelske retransmisije na avdiovizualnih delih - stranski udeleženec - status strankega udeleženca - združitev upravnih postopkov izdaje dovoljenj
Zakonska ureditev terja, da urad v primeru, ko sta dve zainteresirani osebi podali vlogi za izdajo dovoljenja iz 146. člena ZASP hkrati (oziroma, ko je druga pravna oseba podala vlogo sicer kasneje, vendar pa o prvi še ni bilo odločeno) in se ta vsaj v enem delu nanaša na iste pravice in iste imetnike pravic, kot v obravnavanem primeru, ko se obe vlogi nanašata na izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic filmskih producentov za primer kabelske retransmisije avdiovizualnih del, o obeh vlogah obligatorno odloči v enem postopku, v katerem vsaki od oseb prizna položaj aktivne stranke v postopku, in v katerem na podlagi pooblastila za odločanje po prostem preudarku dovoljenje glede pravic in imetnikov, na katere se obe vlogi nanašata, izda tisti od njiju, ki izkaže, da bi lahko zagotovila učinkovitejše in gospodarnejše upravljanje predmetnih avtorskih pravic in da bi na podlagi pogodb z avtorji upravljala obsežnejši repertoar varovanih del.
RTV prispevek - zavezanec za plačilo RTV prispevka - plačilo obveznosti
Šteje se, da ima radijski in televizijski sprejemnik vsaka oseba, ki je registrirana kot odjemalec električne energije v javnem električnem omrežju, kolikor ne poda nasprotne izjave.
V zvezi s tožbenimi ugovori, da ima tožnik poravnane vse obveznosti iz naslova RTV prispevka, kar naj bi dokazovala tudi k tožbi priložena dokazila, sodišče ugotavlja, da gre za plačila, za katera je bilo že v izpodbijani odločbi ugotovljeno, da so bila upoštevana, tožniku pa pojasnjeno, da z njimi ni pokril obveznosti za mesec november in december 2008.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave stranke - finančni pogoj - ugotavljanje višine lastnega dohodka - bistvena kršitev določb postopka
ZBPP ne določa, da v postopku odločanja o prošnji za brezplačno pomoč ne bi veljalo splošno načelo upravnega postopka, po katerem mora biti stranki dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Ker je tožeča stranka šele v tožbi v upravnem sporu dobila možnost, da se izjasni o pravilnosti izračuna povprečnega dohodka na člana družine, je ta napaka v vodenju postopka v konkretnem primeru lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve, saj tožena stranka na tožbo ni odgovorila, iz česar izhaja, da ne nasprotuje tožbenemu argumentu o napačnem izračunu.
Tožnik lahko razpolaga s svojo pravico do 2/4 na podlagi določbe 3. odstavka 66. člena SPZ, ki določa, da solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Če je predmet solastnine nepremičnina, imajo drugi solastniki le predkupno pravico. To pa ne pomeni, da je tožnik v razpolaganju s svojo pravico omejen.
ZBPP člen 34, 34/4. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZS člen 83, 83/2, 83/2-9, 83/3.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - sodne počitnice - nujne zadeve - prepozno vložena tožba - zavrženje tožbe
Med nujne zadeve se skladno z 9. točko 2. odstavka 83. člena ZS štejejo tudi tiste zadeve, za katere tako določa zakon. Za konkretno zadevo (nanaša se na odločbo o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči) ZBPP v 4. odstavku 34. člena določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. To pa pomeni, da gre za zadevo, v kateri roki tečejo tudi v času sodnih počitnic.
ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - nepošteni pogodbeni pogoji - sklepanje pogodb za elektronske komunikacijske storitve - omejitev odgovornosti za škodo - določitev roka - omejitev pravice do reklamacije
Rok je mogoče določiti tudi opisno, vendar v obravnavani zadevi takšen način določitve obveznosti ne zagotavlja zadostnega in jasnega pričakovanja naročnika, do kdaj bo nosil stroške odgovornosti za morebitno škodo.
Omejitev odgovornosti pomeni neenakopraven (slabšalen) položaj za naročnika, ki je za morebitno škodo odgovoren brez omejitve.
Sporen način obračunavanja presega pričakovanje potrošnika in dopušča prosto presojo, kdaj so izpolnjeni pogoji za takojšnje plačilo računa oziroma za odklop telefona. Pomeni pa tudi izkoriščanje močnejšega položaja in potrošnika prisili, da poravna svoje obveznosti prej, kot je utemeljeno pričakoval.
Pravica do ugovora in reklamacije je z zakoni (ZEKOM in ZVPot) določena potrošnikova pravica, ki je ni mogoče omejevati.
Pri razpisnem ocenjevanju kvantitativnih kriterijev gre za enostavna numerična merila z vnaprej določeno vrednostno lestvico, ki pretvarja dosežen obseg meril v numerično oceno oziroma število točk. Pri takem ocenjevanju se ocene posameznih ocenjevalcev ne bi smele razlikovati.
trošarina - vračilo trošarine - dovoljenje za oproščenega uporabnika - plačilo trošarine ob uvozu
Iz 30. člena ZTro izhaja, da ima pravico do vračila plačane trošarine med drugim oseba, ki je pridobila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino ali je bila trošarina zanje plačana ob uvozu oziroma ob vnosu iz druge države članice, uporabljeni pa so bili za namene iz 44. člena in iz prvega odstavka 55. člena tega zakona. Iz slednjega pa med drugim izhaja, da se trošarina ne plačuje od energentov, ki se uporabljajo za proizvodnjo toplotne energije. Ker tožnik trošarine ni plačal ob uvozu, ni izpolnjen pogoj za vračilo trošarine iz 30. člena ZTro.
gozdarska dejavnost - zbornični prispevek - odmera zborničnega prispevka - zavezanec za plačilo prispevka
Pri odmeri zborničnega prispevka se upoštevajo podatki AJPES-a, iz katerih izhaja, da je tožnik v letu 2005 imel kot glavno dejavnost registrirano gozdarsko dejavnost.
mednarodna znamka - registracija mednarodne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma - generičnost znaka - učinki sodb sodišča EU in odločb OHIM
Beseda „radler“ tudi po mnenju sodišča izgublja funkcijo identifikatorja blaga in postaja oznaka njegove vrste. V obravnavanem primeru ni vizualne podobnosti primerjanih znakov. Ta vidik primerjave ima pri trženju s spornimi znamkami zavarovanega blaga v trgovinah (predvsem samopostrežnih) še večjo težo, ko že vizualna razlika prepreči, da bi bil potrošnik v zmedi glede porekla blaga.
Odločbe OHIM po mnenju sodišča niso formalni pravni vir, ki bi zavezoval pristojne organe v Republiki Sloveniji, in ki odločajo po nacionalnem pravu, po ZIL-1. Zaradi svojega prepričevalnega učinka in vsebinsko zelo podobne materialne podlage za odločanje pa vsekakor služijo kot močan argument, kot je sodišče že menilo v sodbi opr. št. I U560/2009, v primerljivih zadevah.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo -pridobitev državljanstva z naturalizacijo - neprekinjeno bivanje v RS
Niti ZDRS niti Ustava RS nikjer ne določata, da bi se osebam, ki so bile tako kot tožnik leta ...rojene na območju Republike Slovenije staršem, ki niso bili državljani tedanje SR Slovenije in ki so se pisno sporazumeli, da bo otrok imel državljanstvo SR Hrvaške, v vsakem primeru podelilo državljanstvo Republike Slovenije z (izredno) naturalizacijo. Pravo EU in EKČP pa tovrstnih vprašanj državljanstva ne urejata.