Po prvem odstavku 40. člena ZDDV pravica do odbitka vstopnega DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV in davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinsko deklaracijo za uvoženo blago. Enako določa 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu, ob izpolnjevanju določenih pogojev.
davek od dobička pravnih oseb - dohodnina - boniteta - življenjsko zavarovanje - premije za življenjsko zavarovanje - upravičenec po zavarovalni polici
V obravnavanem primeru je odločitev v pogledu osnove za davek od dobička pravnih oseb, ob upoštevanju načina poplačila zavarovalnih premij (pobot z zavarovalno vsoto po polici št. …), pa tudi v pogledu ugotovljene bonitete, odvisna od vprašanja upravičenca in s tem obstoja terjatve tožeče stranke po navedeni zavarovalni polici. V tej smeri pa je dejansko stanje v postopku pred izdajo izpodbijanega akta ostalo nepopolno ugotovljeno.
blagovna znamka - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znamkama
Pogojev enakosti oziroma podobnosti znaka prijavljene in predhodne znamke ter enakosti oziroma podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se znak in znamka nanašata, ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih. Na to stališče sodišče opozarja, ker ne pritrjuje zaključku organa o različnosti znaka prijavljene in predhodne znamke, glede na katerega je primerjavo enakosti/podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se nanašata prijavljena in predhodna znamka, v celoti opustil kot nepotrebno.
dopolnilna odločba - operater s pomembno tržno močjo - ponovna določitev operaterja s pomembno tržno močjo
Po določbi 4. odstavka 22. člena ZEKom mora tožena stranka ob ponovni določitvi določenega operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo in naložitvi obveznosti razveljaviti svojo prejšnjo odločbo. Ker tožena stranka z odločbo z dne 7.8.2009 tega ni storila, torej o vprašanju razveljavitve svoje prejšnje odločbe z dne 19.10.2005 ni odločila, čeprav bi to morala storiti, je ravnala pravilno in v skladu z določilom 220. člena ZUP, ko je o tem vprašanju odločila z dopolnilno odločbo, brez novega ugotovitvenega postopka, saj so bila v upravnem postopku ugotovljena vsa dejstva, pomembna za odločanje.
Tožeča stranka kljub izjavam, ki so priložene računom, ni izkazala izpolnjevanja pogojev za oprostitev DDV po 46. členu ZDDV-1. Po določbah 46. člena ZDDV-1 so plačila DDV oproščene dobave blaga v druge države članice, če so izpolnjeni določeni pogoji, ki omogočajo izvajanje ustreznega nadzora za namene DDV. Gre za izpeljavo načela obdavčitve po namembnem kraju, saj je posledica dobave blaga v drugo državo članico, pridobitev blaga v drugi državi članici. Zato sme davčni zavezanec – dobavitelj blaga izdati račun, ne da bi obračunal DDV le, če lahko dokaže, da je bilo blago dejansko prepeljano v drugo državo članico.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 292, 292/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni akt - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe - ukrep gradbenega inšpektorja
Tožeča stranka s tožbo izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe. Ta sklep po presoji sodišča ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, saj je bilo o tem odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov in na podlagi katere je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe. S sklepom o dovolitvi izvršbe pa je bilo zgolj ugotovljeno, da je odločba postala izvršljiva, zato je bila dovoljena njena izvršba, tožniku pa je bil postavljen dodaten rok za njeno prostovoljno izvršitev.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 in Programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 (PRP 2007-2013) v letih 2007-2013 (Uradni list RS, št. 19/07, 124/07, 21/08) člen 23. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 (Uradni list RS, št. 12/2008) člen 7, 7/8.
neposredna plačila v kmetijstvu - obtežba z živino - število živali - zapisniško ugotovljeni podatki
Med strankama ni sporno, da je bil ob kontrolnem pregledu na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu o kontroli živali sestavljen zapisnik, ki ga je brez pripomb podpisal tudi tožnik. Na podlagi dejstev, navedenih v zapisniku, pa je upravni organ po določbi 8. odstavka 7. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike glede izračuna obtežbe z živino na kmetijskem gospodarstvu tožnika, moral upoštevati ugotovitev kontrolorja.
plača sodnika - višji sodnik - uvrstitev v plačni razred glede na sodniški naziv ali položaj
Glede na določbo 3. odstavka 17. člena ZSPJS-L je po presoji sodišča tožeča stranka kot višja sodnica, ob upoštevanju nespornega dejstva, da je ob izdaji izpodbijane odločbe že dosegla 53. plačni razred kot višja sodnica in da najvišji plačni razred za višjega sodnika po tabeli iz 1. odstavka 17. člena ZSPJS-L znaša 55, upravičena do uvrstitve v 54. plačni razred.
Po določbi 146. člena ZDavP-2 je v primerih, kadar se na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti, izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe). V obravnavani zadevi je za začetek izvršbe obstajal veljaven izvršilni naslov – pravnomočen in izvršljiv plačilni nalog Postaje prometne policije Ljubljana, izpodbijani prvostopni sklep pa tudi vsebuje tudi vse sestavine iz 151. člena ZDavP-2. Ob tem niti ZDavP-2 niti drug zakon davčnemu organu ne daje pristojnosti, da bi preverjal, ali je potrditev oz. klavzula izvršljivosti pravilna. Sodišče zato kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na izvršljivost plačilnega naloga.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - opredelitev zemljišča - namembnost zemljišča - neobrazložena odločba
Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti za katero parcelo v kateri katastrski občini gre, to pa ima za posledico, poleg tega, da zemljišča sploh niso identificirana, da ni mogoče ugotoviti ali gre za zazidano oziroma nezazidano stavbno zemljišče.
kmetijska zemljišča - melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za redno vzdrževanje in delovanje - odmera nadomestila - podatki katastra melioracijskih objektov in naprav
Davčni urad mora pri odmeri nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih upoštevati podatke, ki so vpisani v skupno bazo zemljiškega katastra. Kataster melioracijskih objektov in naprav pa vodi ministrstvo pristojno za kmetijstvo in je povezano z bazo podatkov zemljiškega katastra.
ZGO-1 člen 6, 6/3. Odlok o določitvi objektov za izvedbo vzdrževalnih del v območju, ki se ureja z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom Center v Postojni člen 3, 3/1.
nujno potrebna vzdrževalna dela v javno korist - smiselnost izvedbe vzdrževalnih del - tožbena novota
Tožeča stranka ne more uspeti z ugovorom, da so vzdrževalna dela na objektu, ki ga namerava prodati, nesmiselna, saj je namen ZGO-1 in Odloka ta, da lahko občina, kadar ugotovi, da ima objekt takšne pomanjkljivosti, da zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine, zaradi zavarovanja javne koristi zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela, pri tem pa ni pomembno, ali takšen objekt lastnik uporablja oziroma ga ima namen odtujiti.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - ugotovitev namembnosti zemljišča
Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, za katero parcelo v kateri katastrski občini gre, saj je opredeljena zgolj s površino, naslovom in navedbo, da gre za poslovni prostor. To pa ima za posledico (poleg tega, da zemljišča sploh niso identificirana), da ni mogoče ugotoviti, ali gre za zazidano oziroma nezazidano stavbno zemljišče oziroma v kakšnem delu gre za zazidano oziroma nezazidano stavbno zemljišče. Od te opredelitve pa je odvisna uporaba določb občinskega Odloka in ZSZ.
uporabno dovoljenje - povečanje tlorisne velikosti objekta - objekt, zgrajen pred 31. 12. 1967
Dejstvi, da se je tlorisna velikost obravnavanega objekta po letu 1967 povečala za 100 m2 in da je bilo za v letu 2003 zgrajen prizidek v izmeri 60 m2 izdano gradbeno dovoljenje, za tožečo stranko nista sporni. Pred letom 1967 je bila zgrajena le stavba v izmeri 115 m2, zato tožena stranka za izdajo potrdila, da ima uporabno dovoljenje stanovanjska stavba, v izmeri 217 m2, evidentirana v letu 1995, ni imela dejanske in pravne podlage.
odpis davčnega dolga - neobstoj davčnega dolga v času odločanja - zavrženje vloge za odpis
V zadevi ni sporno, da v času izdaje prvostopne odločbe za tožnico ni bil več izkazan davčni dolg, o odpisu katerega bi bilo mogoče odločati. Čim je tako, prvostopni organ ni mogel odločiti o odpisu davčnega dolga, saj ta ni (več) obstajal. Zato je pravilna odločitev, da se vloga tožnice za odpis, skladno z 2. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, s sklepom zavrže.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - opredelitev namembnosti po prostorskem izvedbenem načrtu
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo ne glede na to, da se zemljišče v naravi uporablja za druge namene.
Pravilnik o finančni pomoči za vzpodbujanje podjetništva v Občini Križevci člen 6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - finančna sredstva za vzpodbujanje podjetništva - razpisni pogoji - upravičenci do finančnih sredstev
V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vložila vlogo za sofinanciranje za nakup kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane in poljščin. Glede na to, da je sektor kmetijstva izvzet iz sofinanciranja po občinskem pravilniku in javnem razpisu, tožeča stranka do sofinanciranja po tem javnem razpisu ni upravičena, zato je odločitev, da se njena vloga zavrne, pravilna.
Po določbi 5. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče v postopku predhodnega preizkusa tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.
Oseba, ki ni stranka, se lahko udeležuje postopka le zaradi varstva svoje osebne koristi, ki temelji na zakonu ali podzakonskem aktu, ne pa zaradi varstva tuje ali javne koristi. Tožeče stranke zato v upravnem postopku, pa tudi v upravnem sporu, ne morejo uspešno uveljavljati javne koristi, čeprav menijo, da pristojni organ te koristi ni ustrezno zaščitil in čeprav menijo, da so del zainteresirane javnosti, da torej posledice izpodbijane upravne določbe zadevajo tudi (ali celo predvsem) njih, saj ne gre za njihovo osebno in neposredno korist. Prav tako tožeče stranke ne morejo uveljavljati zgolj svojih dejanskih koristi, ki nimajo opore v zakonih in podzakonskih aktih, ki urejajo izdajo izpodbijane upravne odločbe.
Dosega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče širiti na odločanje o spornih stvarno-pravnih razmerjih. To izhaja že iz besedila 6. točke 1. odstavka 66. člena ZGO-1, ki toženi stranki izrecno nalaga zgolj preverjanje obstoja pravice graditi (in ne morda odločanja o njej) in v 1. odstavku 56. člena ZGO-1 tudi natanko predpisuje način, na katerega naj to preverjanje opravi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - gradnja na tujem zemljišču
Tožnica je stanovanjsko hišo zgradila na drugem zemljišču, kot je bilo to dovoljeno z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, zato gre za nelegalno gradnjo. Izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje podeljujeta pravico do gradnje točno določenega objekta na točno določenem zemljišču, investitor pa v nobenem primeru ne more te pravice samovoljno prenesti na drugo zemljišče in s tem doseči uporabe 153. člena ZGO-1, ki investitorju omogoča, da v določenem roku pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje.
obnova upravnega postopka - obnova postopka po uradni dolžnosti - rok za obnovo postopka - sklep o dovolitvi obnove postopka - obrazloženost sklepa
Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, ali gre za obnovo na predlog ali za obnovo po uradni dolžnosti. Predvsem pa ni mogoče razbrati, ali sta bila pri uvedbi obnove spoštovana enomesečni relativni in triletni absolutni rok, ki sta predpisana za primer obnove postopka na podlagi 1. točke 260. člena ZUP in ki veljata tako za uvedbo obnove na predlog kot tudi za začetek obnove po uradni dolžnosti.