Odgovor na dopuščeno vprašanje je prvenstveno uokvirjen v določbi 43. člena ZIZ, ki ureja procesne situacije umika in omejitve predloga za izvršbo. Četrti odstavek člena upniku jasno omogoča, da po umiku predloga vloži nov predlog za izvršbo - brez omejitev. Tudi sistematična (sistemska) razlaga ne omogoča drugačne presoje. V skladu z določbo drugega odstavka istega člena, kot tudi četrtega odstavka 194. člena ZIZ v primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena namreč upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi; slednja določba je umeščena v ureditev prodaje nepremičnine in njenih posledic v primeru pasivnosti upnika oziroma neuspešnosti prodaje. Zakonska ureditev torej omogoča še nadaljnje opravljanje izvršbe na isti predmet izvršbe. Upoštevaje določbo drugega in tretjega odstavka 194. člena ZIZ jo z ustavitvijo omejuje le na isti za upnika neuspešen izvršilni postopek, bodisi iz razloga njegove neaktivnosti bodisi zaradi neuspešnosti prodaje. In (le) v okviru tega postopka se lahko odpre vprašanje pravne relevantnosti spremenjenih okoliščin. Meje pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka se nanašajo le na isti izvršilni postopek oziroma na tekočo izvršbo in preko tega ne segajo.
Ker sta sodišči prve in druge stopnje odločitev oprli na kategorično stališče, da bi moral upnik, ko je vložil nov – identičen predlog za izvršbo, konkretizirati še spremenjene okoliščine, sta nepravilno odgovorili na dopuščeno vprašanje. Posledično sta nepravilno presojali tudi institut res iudicata oziroma pravnomočno rešene zadeve in sta ga preko še dopustnih meja vezali na obstoj konkretiziranih spremenjenih okoliščin.
Čeprav je v petem odstavku 21.a člena ZIZ, enako kot sta stranki določili v pogodbi, predvideno, da se pisna izjava vroča priporočeno po pošti, je namen tega določila, da upnik pridobi dokaz o vročitvi, ali pa (v primerih izogibanja vročitvi) vsaj dokaz o poskušani vročitvi, tudi če do dejanske vročitve ni prišlo. To je logično, saj gre za vročanje izven sodnega postopka, pri katerem listina, notarski zapis, pridobi prav posebno značilnost, značilnost neposredne izvršljivosti.
Ni izključeno, da bi lahko upnik tudi z "navadno" (R) priporočeno pošiljko (ne le s priporočeno pošiljko s povratnico ali z osebno vročitvijo) dokazal vročitev ali vsaj to, da se je pošiljka skušala vročiti dolžniku. A dokaza o tem upnik v postopku (vsaj vse do drugega pritožbenega postopka) ni predložil. Predložil je zgolj izpisek iz sprejemne knjige pošte, ki dokazuje, da je pošiljko na pošti oddal z oznako "R" (navadno priporočeno). Izpisek pa ni vseboval sprejemnih številk, na podlagi katerih bi potencialno pošta lahko sledila pošiljki in pojasnila, kaj se je z le to zgodilo.
Od spremembe ZPP-E dalje velja tretji odstavek 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le,...če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Po stališču Vrhovnega sodišča je navedeno v obravnavani zadevi treba razlagati strogo. Prekluzija še vedno zagotavlja tudi koncentracijo sojenja na prvi stopnji. V obravnavani zadevi je imel upnik vse možnosti opraviti poizvedbe na pošti najkasneje, ko je prejel prvi sklep sodišča druge stopnje in se seznanil s stališčem sodišča. Prav tako bi se s presojo novih trditev in izvedbo predlaganih dokazov, predvsem z opravljanjem poizvedb na pošti, nedvomno zavlekel postopek.
Na obstoj izvršilnega naslova v ugovornem postopku pazi sodišče po uradni dolžnosti. S tem, ko je dolžnik zatrjeval, da do razdora pogodbe ni prišlo, saj obvestila ni prejel, je posledično ugovarjal tudi predčasni zapadlosti terjatve in njeni višini. Trditvena podlaga dolžnika, ki jo je podal v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je zadostna.
Načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku zamejuje izvršilno sodišče pri preizkusu ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ v povezavi z obstojem pooblastila podpisnika notarskega zapisa zgolj na skladnost med navedenim podpisnikom v notarskem zapisu in stanjem vpisa zakonitega pooblaščenca v sodnem registru v trenutku sklenitve posla v obliki notarskega zapisa. V tem delu gre za enak (formalni) preizkus, ki ga mora opraviti že notar ob sestavi notarskega zapisa. Obstoj drugih dejstev, ki naj bi izključevala obstoj pooblastila (4. točka prvega odstavka 43. člena ZN) ali drugih razlogov za veljavnost notarskega zapisa, lahko dolžnik uveljavlja zgolj v pravdnem postopku. To velja tudi glede nedobrovernosti upnika, ki naj bi izključevala njegovo varstvo po tretjem odstavku 8. člena ZSReg.