ZIL člen 19, 19/1-9. Madridski aranžma o mednarodnem registriranju znamk člen 5. Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine člen 6, 6-1.
zavarovanje blagovne in storitvene znamke - kratica države
Bistveno je, da prepoved zavarovanja znamke, ki vsebuje kratico imena kakšne države, določa zakon (9. točka 1. odst. 19. čl. ZIL), ki ni v nasprotju z določbami 1) 6 ter člena Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, saj 6. člen te konvencije določa, da pogoje za prijavljanje in registracijo tovarniških ali trgovskih znamk določi vsaka država s svojo nacionalno zakonodajo; možnost omejitve varstva znamke skladno z navedeno konvencijo izhaja tudi iz Madridskega aranžmaja o mednarodnem registriranju znamk (5. člen).
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - meje pooblastil odločanja denacionalizacijskega organa
Denacionalizacijski postopek ni izvršilni postopek, s katerim bi se izvedla arondacijska odločba oz. zakupna pogodba, sklenjena med razlaščenko in Agrokombinatom.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - različna merila za povišanje cen v različnih conah
Zoper odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi veljavnega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini P. (Uradni vestnik občin O. in P., št. 21/94), že zaradi različnih objektov v drugih conah, v upravnem sporu ni mogoče uspeti z ugovorom o neupravičeni uporabi različnih meril pri povišanju cene po m2 za hidroenergetske objekte (7. člen), za katero je v skladu z 58. členom ZSZ določeno plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Če je v zemljiški knjigi vknjižena na polovici zemljišča kot solastnica pravna prednica tožeče stranke, ne pride v poštev denacionalizacija, saj tudi tožeča stranka v upravnem postopku ni izkazala, da je bila ta polovica dejansko podržavljena (tožeči stranki ni bil zaplenjen).
ZN člen 8, 8/1-2, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 10/5.ZUP člen 207, 207/1, 209, 209/2, 209/3.URS člen 14, 22.
imenovanje notarja - neobrazložena izbira
Izbira med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz 8. čl. Zakona o notariatu, in odločanje po prostem preudarku; odločba o imenovanju je posamični akt, vendar ni upravni akt, ki bi moral biti obrazložen v skladu s pravili 2. in 3. odst. 209. čl. ZUP.
Kandidati, ki izpolnjujejo zakonite pogoje, imajo pravico potegovati se za imenovanje, nimajo pa pravice biti imenovani. Tudi če minister (in pred njim Notarska zbornica Slovenije) svoje izbire ne obrazloži, s tem ni kršena ustavna pravica neizbranega kandidata iz 14. ali 22. člena Ustave RS.
Če je bil nekdo tuj (avstrijski) državljan v času podržavljenja in če je bilo podržavljenje opravljeno na podlagi državne pogodbe o vzpostavitvi demokratske in neodvisne Avstrije (13.8.1968), ni podana pravna podlaga za denacionalizacijo.
Tožena stranka bi morala pri odločanju o vračanju premoženja Hranilnice in posojilnice upoštevati tudi Zakon o ureditvi in delovanju kreditnega sistema in Uredbo o likvidaciji kreditnih zadrug.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - ugotovitveni postopek
Upravni organ mora vpogledati odločbo o podržavljenju, ki je ni v upravnih spisih in prodajno pogodbo za z.k. telo II zaradi ugotovitve prenosa pravice uporabe parcele, na kateri stoji z.k. telo II in prenosa pravice uporabe ostalih podržavljenih parcel.
Odsotnosti iz Slovenije (od aprila 1992 do izdaje odločbe) ni mogoče šteti niti za obisk niti za oviro (vojna), zaradi katere se tožnik ni mogel vrniti.
Tožeča stranka bi svoj pravni interes, vkolikor obstajajo dokazi za to, lahko uveljavljala v postopku denacionalizacije upravičencev oz. njegovih pravnih naslednikov po 11. čl. ZDen, v skladu z določbami ZDen in ZUP. Nikakor pa to ne more doseči tožeča stranka s samostojnim zahtevkom za denacionalizacijo, ki nima podlage v ZDen.
upravičenci do denacionalizacije - temelj podržavljenja
Vračanje premoženja, razlaščenega na podlagi Zakona o razlastitvi in Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe ni možno in dopustno v okviru postopka za denacionalizacijo. Predmet postopka za denacionalizacijo tudi ni revizija izplačane odškodnine na podlagi navedenih zakonov.
Glede na ugotovitev davčnega organa, da zavezanec ni napovedal vseh prihodkov, zaradi česar tudi ni pravilno obračunal prometnega davka, je podana podlaga za drugačen obračun prometnega davka.
davek od dohodkov iz dejavnosti - pomanjkljiva napoved - prištevanje nenapovedanih k napovedanim prihodkom
Glede na ugotovitev davčnega organa, da zavezanec ni napovedal vseh prihodkov, je pravilno ugotovljena davčna osnova za odmero davka iz dejavnosti tako, da je nenapovedani prihodek prištet k napovedanim prihodkom.
dovoljenje za začasno prebivanje - humanitarni razlogi
Če je tožeča stranka zamudila prekluzivni rok, je prvostopni organ pravilno odločil, ko je njeno zahtevo zavrgel (2. odst. 125. čl.
ZUP), saj pogojev za uvedbo upravnega postopka po navedeni določbi ni med drugim tudi v primeru, če zahteve ni mogoče meritorno obravnavati, ker je bila vložena po preteku prekluzivnega roka, ki ima za posledico izgubo pravice.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ovire za vrnitev v naravi - pomožni objekt
Objekt v izmeri 3 x 3 m in skladiščna lopa v izmeri 18 x 8 m ne moreta biti samostojna objekta in sta torej le pomožna objekta, ki se vračata skupaj z glavno stvarjo - stavbo. Pri tem se njena vrednost vračuna v povečano vrednost nepremičnine, ki se vrača.
Plačilo kupnine, za katero bo dobila tožeča stranka odškodnino po 73. čl. ZDen, ni ovira za vračanje premoženja, niti ga ni mogoče šteti v povečano vrednost nepremičnine v času vračanja.
Motenje posesti zavezanca s strani upravičenca (oz. njegovega pravnega naslednika) ni ovira za vračanje nepremičnine po 21. čl. ZDen.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov oz. stavbnih zemljišč - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede statusa nepremičnine iz zavezanca za denacionalizacijo
Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, saj upravni organ prve stopnje ni ugotovil statusa nepremičnine, ki je predmet zahtevka za denacionalizacijo, niti zavezancev za vračanje.
pritožba - sprememba odločbe prve stopnje v škodo pritožnika (reformatio in peius)
Iz drugih razlogov organ druge stopnje ne more spremeniti odločbe druge stopnje (in ne tistih, ki so navedeni v določbah 263., 266., in 267. člena ZUP - 2. odst. 244 čl. ZUP) v škodo pritožnika, ker velja načelo, da stranka zaradi pritožbe ne more priti v slabši položaj, kakor bi bila, če se ne bi pritožila. Zato organ druge stopnje ne more mimo razlogov iz 2. odst. 244. čl. ZUP spremeniti odločbe prve stopnje v škodo pritožnika.
S sklenitvijo pravnega posla - kupne pogodbe med tožečo in prizadeto stranko je bilo pretrgana povezava z upravnim postopkom. Zato morebitne kršitve Zakona o upravnem postopku niso pravno relevantne glede veljavnosti pravnega posla.
ZDen člen 6, 6/2, 34, 34/2.ZUP člen 140.ZLPP člen 12, 14.
začasna odredba
Tožena stranka, ki je zavrnila pritožbo z obrazložitvijo, da je dejanska in pravna podlaga za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu izkazana, pri tem pa poudarila, da podržavljenega podjetja ni mogoče vrniti v naravi, je s tem že odločila o sami stvari in ne o predlogu za izdajo začasne odredbe. Z ugotovitvijo, da je dejanska in pravna podlaga za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu izkazana ter zavrnitvijo le-te, pa je izpodbijana odločba tudi sama s seboj v nasprotju.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - višina nadomestila
Po noveli ZUN poseben rok za izdajo odločbe o plačilu nadomestila ni predpisan. Zato na odločitev ne vpliva, kdaj je bila odločba o plačilu nadomestila izdana oz. ali je bila že pred njo izdana odločba o dovolitvi del.