izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec sicer ni dolžan navesti pravne kvalifikacije kaznivega dejanja, mora pa očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz opisa kršitve izhajajo znaki kaznivega dejanja, ki jih vsebuje ta kršitev.
Manko 265 pnevmatik in neupravičeno popravilo za odpis predvidenega vozila pomenita hujši kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja, storjeni naklepno oziroma iz hude malomarnosti, po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, po kateri lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Dejstvo, da je bilo besedilo na meničnih blanketih “plačajte” spremenjeno v “plačam” po tem, ko je toženec menične blankete podpisal (kot zakoniti zastopnik trasanta in avalist), ni pravno pomembno, oziroma ne pomeni predrugačenja menice, temveč izpolnitev izročene bianco menice v skladu z namenom, to je, da ta postane lastna menica ob dejstvu, da menični obrazec za lastno menico ne obstaja. Glede na vsebino menične izjave pritožbeno sodišče ne dvomi, da je bila volja izdajatelja menice in podpisnika menične izjave, da podpiše prazen menični obrazec, ki ga bo tožnik kasneje izpolnil tako, da ta postane lastna menica izdajatelja. Zato je pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi moralo pooblastilo za izpolnitev meničnega obrazca vsebovati izrecno dovolilo za popravilo že zapisanega besedila na meničnem blanketu in da ni podlage za upoštevanje takih naknadnih sprememb.
URS člen 22, 25. ZFPPIPP člen 44. ZPP člen 339, 229/2, 229/2-8.
absolutna bistvena kršitev postopka - pravica do izjave - pravica do pritožbe - sodba kot listinski dokaz
Sodišče prve stopnje se je neutemeljeno v zvezi z izpolnitvijo zakonskega pogoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, oprlo izključno na dejansko podlago iz obrazložitve sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju P 262/2013 z dne 15. 6. 2015. Sodba kot listinski dokaz ne dokazuje resničnosti dejanskih ugotovitev, ki so vsebovane v tej sodbi, pač pa dokazuje zgolj to, da je sodišče v določeni zadevi že odločilo in kako je odločilo. S pojasnjenim ravnanjem je sodišče prve stopnje opustilo celovito ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja in hkrati neutemeljeno zavrnilo presojo dolžnikovih navedb v zvezi z neobstojem zakonskega pogoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Že z opisanim ravnanjem je kršilo dolžnikovo pravico do izjave.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079998
URS člen 26. ZIZ člen 71, 73, 73/1. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/2, 21, 25, 25/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča in sodnika - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Tožnik ni upravičen do zahtevane odškodnine, ne glede na to, kaj v zvezi z višino odškodnine določa ZVPSBNO. Ta zakon kot lex specialis ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vključno z možnostjo uveljavljanja pravičnega zadoščenja, med ostalim v obliki denarne odškodnine.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – prekoračitev tožbenega zahtevka – ekonomska skupnost – določitev deležev na skupnem premoženju – pravda – nepravda – delitev skupne stvari – soglasje za delitev
Izpodbijana sodba pravilno poudarja, da določitev deležev na skupnem premoženju ne pomeni njegove delitve in da se skupna lastnina s tem še ne preobrazi v solastnino. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da je delitev solastniških deležev lahko le posledica sporazumne delitve skupne stvari ali delitve v nepravdnem postopku. Nobene ovire namreč ni, da o tem odloči sodišče v pravdi. Sodna praksa takšno delitev dopušča, med drugim tudi takrat, ko pravdni stranki z njo soglašata. Toženkino priznanje v odgovoru na tožbo, da tožniku na spornem stanovanju pripada (ne več kot) 1/10, je mogoče razumeti kot soglasje za delitev stanovanja z določitvijo solastninskih deležev na njem.
kršenje avtorske pravice - varovana dela - plakatni pano - dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja - kriterij individualnosti - individualnost - stopnja unikatnosti in kreativnosti avtorjevega dela - postavitev izvedenca
Kvantitativni obseg dela ter umetniška, estetska ali druga kakovost dela imata vseeno določen vpliv na vprašanje individualnosti stvaritve, in sicer prvi v tem smislu, da se z manjšanjem obsega dela objektivno manjša tudi manevrski prostor možne ustvarjalnosti, dokler ne pade na ničlo, in drugi kolikor ponazarja ustvarjalnost dela.
Dejstvo, da naj bi tožeča stranka prva izdelala tovrstne plakatne panoje in posledično tudi registrirala blagovno znamko, kar naj bi kazalo na obstoj določenih elementov individualnosti, glede na množico že obstoječih plakatnih panojev še ne pomeni, da ima tožnikova kombinacija zakrivljenosti plakatne površine, postavitve robov in kombiniranja dveh ali treh panojev, toliko izvirnih potez, da bi jih lahko uvrstili med avtorska dela.
NEPRAVDNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082211
ZVVJTO člen 7, 7/1, 8, 8/3, 8a.
vlaganja v telekomunikacijsko omrežje – vračilo vlaganj – odškodnina iz naslova vlaganj – dokazovanje vlaganj – finančne kartice – postopek pri državnem pravobranilcu
Sprememba ZVVJTO je omogočila, da je vračilo vlaganj možno zahtevati tudi v primeru, ko upravičenci ne razpolagajo z dokazili o sklenjenem pravnem poslu, ker je mogoče obstoj pravno poslovnega razmerja in pravice do vlaganj dokazovati tudi z računi in drugimi verodostojnimi listinami, če pa vlagatelj zahtevka ne razpolaga z listinami ali dokumenti, pa lahko predloži notarsko overjeno izjavo o vrsti in obsegu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
stroški pravdnega postopka – povrnitev pravdnih stroškov – neuspeh z nesorazmerno majhnim delom – stroški nasprotne tožbe
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da tožnik po tožbi ni uspel z uveljavljanjem deleža nad eno polovico, toženki pa, da sta z nasprotno tožbo uspeli v celoti. Izpodbijana odločitev o stroških v obravnavani zadevi je takšna, kot da bi šlo za situacijo iz tretjega odstavka 154. člena ZPP, pa vendarle sodišče prve stopnje ni obrazložilo, iz česa izhaja, da je tožnik uspel le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 397, 397/2, 398, 398/1. ZUN člen 46, 46/2. SZ člen 9.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi – nedovoljen predlog za obnovo postopka – nepopoln predlog za obnovo postopka
Stranka, ki pri dokazovanju obsega funkcionalnega zemljišča ni pregledala aktov o prostorski ureditvi določenega področja, ni ravnala skrbno. Zaradi po zaključku postopka najdenega grafičnega dela zazidalnega načrta ni upravičena predlagati obnove postopka.
ZIZ člen 17, 40, 40/5, 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-4, 55/2. ZZZDR člen 82d, 82d/3.
izterjava preživnine – predlog za izvršbo – izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – obstoj izvršilnega naslova – preizkus obstoja ugovornih razlogov po uradni dolžnosti – predložitev izvršilnega naslova – zakonske zamudne obresti
Ne glede na to, da dolžnikove ugovorne navedbe niso izrecno merile na neobstoj izvršilnega naslova, je na obstoj izvršilnega naslova dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti. Ker upnik tako v odgovoru na ugovor niti že v predlogu za izvršbo ni predložil pravnomočne sodbe, tudi ni bilo mogoče v konkretnem postopku preveriti, ali ima upnik izvršilni naslov tudi za obresti od posameznih zneskov mesečne preživnine oziroma ali je upravičen terjati od dolžnika v postopku izterjave preživnine tudi zakonite zamudne obresti od posameznih zneskov mesečne preživnine.
ZFPPIPP člen 212, 212/1, 212/6. OZ člen 111, 111/1.
terjatev z odložnim pogojem - leasing pogodba - odstop od pogodbe - prisilna poravnava - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava
Ker sta pogodbeni stranki že z leasing pogodbama dogovorili posledice odstopa od pogodbe in določili višino odškodnine, ki ustreza pozitivnemu pogodbenemu (izpolnitvenemu) interesu tožene stranke, je evidentno, da je terjatev na plačilo odškodnine (v višini še neplačanih in nezapadlih leasing obrokov, diskontiranih zaradi predčasne zapadlosti, povečanih za stroške izterjave in zmanjšanih za kupnino, doseženo s prodajo predmetov leasinga), ena od pogodbenih obveznosti leasingojemalca oziroma tožeče stranke kot njegovega solidarnega poroka. Terjatev, kot obligacijska pravica na plačilo odškodnine, je nastala torej že z veljavno sklenitvijo leasing pogodb. Le začetek učinkovanja te terjatve (izpolnitvenega upravičenja, ki ga vsebuje terjatev) je povezana z uresničitvijo odložnega pogoja, v obravnavanem primeru odstopa od pogodb.
Drugačno pritožbeno stališče, da je temelj nastanka terjatve na plačilo odškodnine zaradi odstopa od pogodbe vezan na uresničitev razveznega pogoja, bi namreč po presoji pritožbenega sodišča izničil pomen pogodbeno dogovorjene odškodnine za primer leasingodajalčevega odstopa od pogodbe. Pogodbeno dogovorjena odškodnina bi bila ob takem razlogovanju tožene stranke brezpredmetna.
ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0082213
URS člen 19, 35, 51, 51/3. ZNP člen 70. ZZDej člen 46, 49. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2, 155.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – pravica do osebne svobode – pravica do prostovoljnega zdravljenja – razžalitev dobrega imena in časti – prisilna hospitalizacija – pogoji za prisilno pridržanje – zaprti oddelek psihiatrične bolnice – protipravnost ravnanja – odmera odškodnine – odškodnina v pripornih zadevah – pravična denarna odškodnina – vzročna zveza – stroški pravdnega postopka – potrebnost stroškov
Neupoštevanje odklonitve zdravljenja je utemeljeno samo, če bolnik nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne volje glede zdravljenja. To velja tudi za zdravljenje v psihiatrični bolnici. Zdravljenje proti volji bolnika je v takšnem primeru, tudi če pride do ogrožanja zdravja in življenja ali povzročanja velike škode sebi ali drugim, nedopustno in posledično protipravno.
Pri odmeri odškodnine zaradi prisilnega zdravljenja je na mestu primerjava z odškodninami v zvezi z nezakonitim odvzemom prostosti v kazenskih postopkih, s tem, da je seveda treba upoštevati določene posebne okoliščine (izvajanje zdravljenja proti volji, omejitev nekaterih pravic, ki sicer priporniku pripadajo).
odpoved najemne pogodbe – dvom v procesno sposobnost – zamudna sodba – nedovoljena razpolaganja
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti, med drugim, paziti tudi na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. Če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti.
Ker je tožnik vložil vlogo v tujem jeziku, ga je sodišče s sklepom pozvalo, da jo v roku 15 dni prevede v slovenski jezik in ga hkrati tudi opozorilo na pravne posledice, če ne bo postopal v skladu s sklepom sodišča. Ta sklep je bil poslan tožniku neposredno v tujino z mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR), ki jo je podpisala njegova žena. Za mednarodno povratnico v skladu z mednarodnimi poštnimi standardi velja, da jo lahko podpiše naslovnik ali v skladu s predpisi naslovne države druga pooblaščena oseba ali delavec naslovne pošte. Skladno z mednarodnimi pravnimi predpisi so bili sprejeti Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve, ki v 2. odstavku 20. člena določajo, da se priporočena pisma vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se vročijo enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem pošiljk. Tožnik v postavljenem roku vloge ni prevedel v slovenski jezik, temveč jo je prevedel šele po izteku roka. Zato je sodišče vlogo v tujem jeziku zakonito zavrglo.
Okoliščine, ki jih je navajal toženec in jih sedaj ponavlja (bolezen, preživljanje sina) niso izjemne in nepredvidljive oz. ga niso ovirale, da bi sprožil postopek uveljavljanja subvencije, česar namreč ni storil. Za bolezen je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni težja oz. hujša; razlog za zdravljenje je bilo večkrat slabo počutje, enkrat pa prometna nesreča, ki jo je kot kolesar utrpel zaradi zaužitega alkohola.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – razveljavitev sklepa – sklep o prepovedi delovanja
Tožnica z začasno odredbo zahteva razveljavitev sklepa tožene stranke, s katero ji je bil izrečen disciplinski ukrep prepovedi delovanja v Zvezi in v imenu Zveze za obdobje 5 let. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica ni izčrpala vseh pravnih sredstev zoper odločitev tožene stranke, saj o njeni pritožbi še ni bilo odločeno, potekel pa tudi ni trimesečni rok iz določb člena 14 Zakona o društvih. Glede na določbe statuta tožene stranke je tožena stranka zveza društev in tožnica v dosedanjem postopku ni dokazala, da jo je v organe društva predlagala ali imenovala tožena stranka. Pravilno je stališče, da se predlagana začasna odredba nanaša na del tožbenega zahtevka in ne more nositi samostojne pravne usode.
STEČAJNO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL0073738
ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2. ZPIZ-2 člen 143, 143/1, 143/4. ZFPPIPP člen 104, 104/9, 122, 122/5, 233, 233/1, 233/7. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 5, 5/6, 22.
začetek stečajnega postopka nad pravno osebo – založitev predujma iz proračuna sodišča – kritje prispevkov od nagrade upravitelja – višina predujma – prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni – odmera in plačilo nagrade upravitelja
Pritožnik pravilno opozarja, da bi prvostopenjsko sodišče pri določitvi predujma, v kolikor se nanaša na plačilo najnižjega nadomestila nagrade upravitelja, moralo upoštevati tudi, da je od tega nadomestila potrebno plačati še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po prvem in četrtem odstavku 143. člena ZPIZ-2 v višini 8,85 % (88,00 EUR) in prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 5. točki 17. člena ZZVZZ po stopnji 0,53 % v skladu z drugim odstavkom 55. člena ZZVZZ.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – otroški dodatek – ugotavljanje potreb – stanovanjski problem – stanovanjski kredit – delovna sposobnost starša
Pritožbeno sodišče je pri ugotavljanju potreb mladoletnih tožnikov upoštevalo tudi delno plačilo mesečne anuitete za stanovanjsko posojilo, ker bi morala zakonita zastopnica tožnikov, če s posojilom ne bi reševala stanovanjskega problema, zanj plačevati najemnino in sicer v ocenjeni višini 70,00 EUR mesečno. Po mnenju pritožbenega sodišča je namreč zakonita zastopnica z najetjem stanovanjskega kredita za trisobno stanovanje v vrednosti 95.000,00 EUR presegla svoje materialne in finančne zmožnosti.
Kar presega s strani pritožbenega sodišča ugotovljene potrebe vsakega otroka v višini približno 290,00 EUR mesečno, glede na dohodke preživninskih zavezancev, se bodo te, presežene potrebe krile iz otroškega dodatka, ki ga prejema družina, v kateri otroka živita.
Starša, ob upoštevanju njunih mesečnih prihodkov, mladoletnima tožnikoma ne moreta zagotoviti vseh njunih zatrjevanih potreb.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepredložitev izjave o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev vloge – podaljšanje roka – nepopolna vloga – zavrženje
V konkretnem primeru bi morala tožena stranka izjavo o premoženjskem stanju priložiti že predlogu za taksno oprostitev. Ker je ni, je sodišče določilo ustrezen osemdnevni rok za dopolnitev vloge, ki ga je naknadno še podaljšalo. Prvoten poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev je tožena stranka prejela 7. januarja 2016, rok je bil nato podaljšan za 8 dni od prejema sklepa, kar je, glede na okoliščine primera, ko je šlo zgolj za predložitev izjave o premoženjskem stanju, primeren rok.