Škoda prvotožniku je nastala izključno zaradi dejanja samega prvotožnika (drugi odstavek 153. člena OZ), čemur se zavarovanka toženke ni mogla izogniti. Pritožbene trditve toženke o nepodanosti tudi objektivne podlage odgovornosti njene zavarovanke, ker ni mogoče šteti, da je tožnikova škoda nastala kot neizogibna posledica vlaka kot nevarne stvari ali železniškega prometa kot nevarne dejavnosti, ampak kot izključna posledica neskrbnega ravnanja prvotožnika, zato pa tudi ni objektivne podlage odgovornosti njene zavarovanke, so tako utemeljene, nasprotne pritožbene trditve prvotožnika pa neutemeljene.
plačilo po dejanskem delu - neizpolnjevanje formalnih pogojev za delovno mesto
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da pri plačilu za dejansko opravljeno delo ni bistveno, ali je delavec izpolnjeval formalne pogoje za delovno mesto, katerega dela je opravljal, kar velja tudi za javne uslužbence. Vrhovno sodišče RS je zavzelo stališče, da je delodajalec ne glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi dolžan že na podlagi 42. člena ZDR, ki se v skladu s 5. členom ZJU v povezavi s prvim odstavkom 88. člena ZObr uporablja tudi za delavce na obrambnem področju, zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo. Če je tožena stranka kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za drugo delovno mesto tožniku odredila opravljanje dela delovnega mesta zdravstveni tehnik, mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo, čeprav tožnik za to delo ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe. Zato ni pomembno, ali in kdaj je tožnik opravil strokovni izpit, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta tehnik zdravstvene nege in ali je tožnik izpolnjeval pogoje za imenovanje v naziv, v katerem se zahtevnejše delovno mesto opravlja. Bistveno je vprašanje, ali je tožnik dejansko opravljal dela in naloge zahtevnejšega delovnega mesta. Pravilen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka opravljala dela in naloge zdravstvenega tehnika, in sicer v določenem obsegu, zato je v takem obsegu upravičen do plačila po dejanskem delu.
Zaradi različne narave kazenskega in pravdnega postopka v ZDSS-1 in ZPP ni pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jih vsebuje ZKP. Ta prepoved je namenjena zagotavljanju pravnih jamstev, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku, kjer mu nasproti stoji država. Z izločitvijo dokazov v kazenskem postopku se torej varujejo pravice obdolženca, hkrati pa ni poseženo v pravice nobenega drugega posameznika. V pravdnem postopku (delovnem sporu) pa si nasproti stojita dve s procesnega vidika enakopravni stranki in v primeru, da uporabe določenega dokaza ne dopustimo, s tem pride do posega v pravice nasprotne stranke - v njeno ustavno pravico do dokaza kot dela pravice do izjave v postopku. Uporaba dokazov, pridobljenih s kršitvijo človekovih pravic (pravice do zasebnosti), v pravdnem postopku (oz. individualnem delovnem sporu) ni nujno nezakonita. (prim. sodbe VS RS opr. št. II Ips 325/2010, opr. št. II Ips 274/2010). Kot je razvidno iz odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-472/02 z dne 7. 10. 2004, je izvedba dokaza, pridobljenega s kršitvijo pravice do zasebnosti, v pravdnem postopku lahko dopustna, če za to obstajajo utemeljene okoliščine.
V obravnavanem individualnem delovnem sporu je odločilno, da je bila tožnica posneta, medtem ko je posegla v zasebni prostor nekoga drugega - varovanca tožene stranke. Dejanje pa je bilo posneto na tožničinem delovnem mestu, med opravljanjem delovnih nalog. Za snemanje predala varovančeve nočne omarice, ki je varovančev zasebni prostor, se je tožena stranka v sodelovanju z nepokretnim varovancem in njegovim sinom odločila na podlagi ugotovitve, da je varovancu iz njegove nočne omarice izginjal denar. S tem se je zavarovala pravica do zasebnosti in pravica do zasebne lastnine varovanca tožene stranke, katerima je sodišče prve stopnje utemeljeno dalo prednost pred tožničino pravico do zasebnosti (ki je na delovnem mestu in hkrati na zasebnem mestu druge osebe, varovanca tožene stranke, omejena).
pripoznava zahtevka – odmera stroškov – takse – takse glede na vrednost spornega predmeta
Tožena stranka je tožbeni zahtevek tožeče stranke pripoznala pred razpisom prvega naroka za glavno obravnavo. Taksa za postopek (ki predstavlja strošek tožeče stranke), tako glede na vrednost spornega predmeta, upoštevaje tar. št. 1112 ZST-1, znaša 189,00 EUR. Po vštetju že plačane sodne takse za postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (44,00 EUR), pa taksa znaša 145,00 EUR.
Ker tožeča stranka nima izključne pravice izvajanja lekarniške dejavnosti, sklenitev sporne pogodbe ni posegla v njen pravni položaj, zato pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni izkazala. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da bi bila z ugotovitvijo ničnosti sporne pogodbe razjasnjena dopustnost sklepanja tovrstnih pogodb v bodoče in z drugimi subjekti. Predmet ugotovitvene tožbe je namreč lahko samo konkretno in dejansko obstoječe sporno pravno razmerje.
ZDR člen 153. ZObr člen 97f, 97f/2, 97f/3. ZSSloV člen 53, 53/1, 53/2. OZ člen 165, 299. ZPP člen 337.
odškodnina - neizrabljen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka.
prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - javna dražba - sklep o domiku - kdo ne more biti kupec - predkupna pravica solastnika - osebni stečaj predkupnega upravičenca
Zoper udeleženca je bila uvedena generalna izvršba, v okviru katere upnik še naprej, glede na njegovo pridobljeno ločitveno pravico na nepremičnini, vodi postopek izterjave za terjatev, ki jo je pred tem izterjeval v tem izvršilnem postopku zoper udeleženca in jo še izterjuje v tem izvršilnem postopku zoper dolžnico.
Udeleženec je v odnosu do upnika glede na vzporedni stečajni postopek še zmeraj dolžnik.
ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/1. OZ člen 24, 24/1.
spor majhne vrednosti – sklenitev aneksa – vsebina pogodbe – izostanek navedbe obdobja vezave – katalogi in oglasi – vabilo k ponudbi – sprejem ponudbe – neobrazloženo nasprotovanje višini
Ni bistveno, da v Aneksu ni izrecno oziroma posebej navedeno obdobje vezave, saj je bil Aneks, kot izhaja iz 1. člena, sklenjen v okviru tožnikove prodajne akcije. Zato v toženčevem primeru znaša obdobje vezave 24 mesecev. Dejstvo, da je Aneks izpolnil tožnik, ni odločilno, saj se je, kot že navedeno, toženec z vsebino očitno strinjal. S podpisom je potrdil, da je seznanjen s pogoji navedene prodajne akcije.
ZPP člen 11. ZST-1 člen 33. ZST-1 tarifna številka 3006.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – zloraba procesnih pravic – kopičenje pravnih sredstev – taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov
Toženec kaže, da se s kopičenjem pravnih sredstev poskuša izogniti svoji taksni obveznosti, zato ni odveč opozorilo, da lahko sodišče stranko, ki zlorablja svoje procesne pravice, denarno kaznuje, lahko pa zahteva tudi plačilo posebne takse zaradi zavlačevanja sodnega postopka (tar. št. 3006 taksne tarife). Ni izključeno, da bo moralo sodišče prve stopnje zoper toženca uporabiti kakšnega od predpisanih ukrepov, če bo nadaljeval z izogibanjem plačilu dolgovane takse.
ZDR-1 člen 129, 130. Kolektivna pogodbo za obrt in podjetništvo (KPOP) člen 40, 55. KPOP-1 člen 62, 79.
dodatek za delovno dobo - dodatek za ločeno življenje – povračilo stroškov prehrane – povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Tožena stranka je tožniku, takrat ko je delal v kraju A., zagotavljala prehrano (malico), zato ni upravičen še do povračila stroškov za malico. Ko pa je tožnik opravljal delo voznika na službeni poti, je prejemal dnevnice, ki so sicer namenjene stroškom pri opravljanju del in nalog na službeni poti, kamor pa sodijo tudi stroški prehrane. Če delodajalec delavcem zagotovi ustrezno prehrano med delom, ni dolžan plačati povračila še v denarju (VIII Ips 469/2009). V kolikor bi morala tožena stranka plačati še stroške v denarju, bi šlo za dvojno plačilo.
Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bilo dne 9. 7. 2015 v hišnem predalčniku na naslovu tožene stranke puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in določen rok 15 dni, v katerem ga mora tožena stranka dvigniti. Ker tožena stranka pošiljke ni dvignila, je bilo priporočeno pismo po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku, in to 25. 7. 2015. Ker je bila toženi stranki tožba s pozivom na odgovor in pravnim poukom o posledicah, če v roku na tožbo ne bo odgovorila toženi stranki, pravilno vročena, pritožbeni ugovor tožene stranke o nepravilni vročitvi ni utemeljen.
Tožena stranka je imela s tožečo stranko sklenjeno pogodbo o izobraževanju, izobraževanje ob delu pa bi morala končati do 30. 10. 2012. Po določbi iz 6. alineje 3. člena pogodbe o izobraževanju je dolžna tožena stranka vrniti vse nastale stroške izobraževanja, med katere se šteje tudi nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela in neposredni stroški izobraževanja v primeru, da v navedenem roku ne dokonča izobraževanja. Tožena stranka do roka izobraževanja ni končala, niti ni v skladu s 4. členom pogodbe o izobraževanju prosila za podaljšanje pogodbenega roka za dokončanje izobraževanja, zato je dolžna toženi stranki vrniti vse nastale stroške izobraževanja.
nepredvidena nova škoda - nepredvidljivo poslabšanje zdravstvenega stanja - dodatna odškodnina po sklenjeni sodni poravnavi - bodoča škoda - zastaranje
Dodatno odškodnino je mogoče zahtevati, kadar je po sklenjeni poravnavi prišlo do škode zaradi nadaljnjega nepredvidenega poslabšanja zdravstvenega stanja (nepredvidene nove škode). Gre za táko poslabšanje zdravstvenega stanja, ki po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do kakršnega ob normalnem teku stvari ne bi smelo priti.
Tožnik je sicer delno soprispeval k nastanku škode, ker je med sestopanjem po stopnicah z očmi spremljal pot košare, zaradi česar ni mogel biti dovolj pozoren na hojo po stopnicah, poleg tega pa je tožnik navedeno delo opravljal preko 20 let in se je dnevno tudi po dvajsetkrat povzpel po teh stopnicah. Ob ugotovitvi, da so bile stopnice mokre, spolzke in močno obrabljene, do t.i. deljene pozornosti pa je prišlo, ker je moral tožnik v okviru delovnega procesa in svojih delovnih nalog z očmi spremljati pot košare, je ob pravilni uporabi materialnega prava njegov soprispevek 10 %.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vročanje – seznanitev s postopkom
Sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi obvestila organa pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk po uradni dolžnosti, pred izdajo takšnega sklepa pa običajno storilca ne zasliši niti mu ne da kako drugače vedeti, da bo takšen sklep izdan. Zato tudi v primeru, da storilec ni ravnal glede prijave stalnega prebivališča in s tem v zvezi naslova za vročanje tako kot mu nalaga prvi odstavek 6. člena ZPPREB (in je bila zaradi tega vročitev opravljena na naslovu, kjer storilec ne prebiva), teža posledic pretehta nad zasledovanim ciljem – hitrostjo oziroma učinkovitostjo postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec sicer ni dolžan navesti pravne kvalifikacije kaznivega dejanja, mora pa očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz opisa kršitve izhajajo znaki kaznivega dejanja, ki jih vsebuje ta kršitev.
Manko 265 pnevmatik in neupravičeno popravilo za odpis predvidenega vozila pomenita hujši kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja, storjeni naklepno oziroma iz hude malomarnosti, po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, po kateri lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke zahteva odškodnino za škodo, ki jo je utrpel ob vstopu na avtobus tožene stranke, ko mu je kljub ustrezni obutvi (nizkim čevljem z gumijastim podplatom) spodrsnilo na prvi stopnici avtobusa, ki je bila mokra, zaradi česar je z desnim kolenom zadel v rob višje stopnice in se poškodoval. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožena stranka ni krivdno odškodninsko odgovorna. Stopnice v avtobusu so v skladu s predpisi, tehnično brezhibne in varne za uporabo. Preproge pa niso del standardne opreme, saj se te praviloma nameščajo v turistične avtobuse, ne pa v avtobuse, ki so namenjene za take (tj. medkrajevne) prevoze. Za nastali škodni dogodek je v celoti odgovoren tožnik sam, še posebej zato, ker ni imel ustrezne obutve. Zato odškodninski zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - zmotna pravna presoja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V primeru dodatnega (odpovednega) roka po podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi gre zaključiti, da ne obstaja zahtevani pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka. Brez izpolnjevanja pogoja iz tega člena ni pogojev za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma je takšna izredna pogodba nezakonita.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 38, 38/1, 38/5. ZPIZ-2 člen 60, 60/1, 60/1-2, 109, 109/3, 111.
vdovska pokojnina - odmera - Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo - nova odmera pokojnine
Pokojnemu tožničinemu možu je bila pokojnina po Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo na podlagi dobe, prebite v Sloveniji, že odmerjena. Do te pokojnine je bil upravičen tudi na dan smrti, vendar se mu zaradi varstva pridobljenih pravic tako odmerjena pokojnina ni izplačevala. Izplačevala se mu je prvotno priznana pokojnina, odmerjena od skupne slovenske in srbske dobe. Do izplačevanja te pokojnine je bil upravičen le pokojni. Zato je bila tožnici vdovska pokojnina pravilno odmerjena od pokojnine, ki je bila pokojnemu možu odmerjena na podlagi slovenske dobe po Sporazumu, in je tožbeni zahtevek na odmero vdovske pokojnine od višjem znesku, to je od pokojnine, ki se je pokojnemu možu izplačevala, neutemeljen.
obnova postopka - zavrženje predloga - zmotna uporaba materialnega prava - nova dejstva - novi dokazi
Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je predlog za obnovo postopka tožene stranke nedovoljen na podlagi 2. odstavka 395. člena ZPP, ker so nova dejstva, na katere se sklicuje tožena stranka (da je tožnica dne 17. 9. 2015 podpisala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec v Službi A.), obstajala že pred pravnomočnostjo delne sodbe in bi jih torej tožena stranka lahko uveljavljala, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Nova dejstva in novi dokazi morajo biti takšni, da bi lahko bila na njihovi podlagi izdana za predlagatelja obnove ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva znana oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Sodišče prve stopnje je dne 10. 11. 2014 izdalo delno sodbo, s katero je ugotovilo, da ima tožnica s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas od 29. 6. 2006 dalje in odločilo o povračilu stroškov predsodnega postopka. Tožena stranka se torej sklicuje na novo dejstvo, ki je nastopilo po koncu postopka na prvi stopnji in po roku za pritožbo. Ker je sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava predlog za obnovo postopka zavrglo na podlagi 2. odstavka 395. člena ZPP, se ni opredelilo, ali predstavlja zatrjevano novo dejstvo tudi obnovitveni razlog in ni opravilo vsebinskega preizkusa, ali bi zatrjevano novo dejstvo lahko privedlo do izdaje za stranko ugodnejše odločbe, če bi bilo to dejstvo znano že v prvotnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/6, 84, 84/1, 114, 114/1, 116, 116/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazloženost
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do izpovedb zakonitega zastopnika tožene stranke in A.A. v zvezi s tem, kdo je odločal, koga bo potrebno odpustiti, čeprav je tožnica zatrjevala, da je bil razlog, da je prav ona dobila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v njenem zdravstvenem stanju oziroma dalj časa trajajočem bolniškem staležu. Niti iz obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa ni mogoče razbrati, zakaj je prenehala potreba prav po delu tožnice. Ker izpodbijana sodba nima razlogov glede utemeljenosti teh tožničinih zatrjevanj (pri čemer je dokazno breme v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na delodajalcu - prvi odstavek 84. člena ZDR-1, če pa delavec v primeru spora o prenehanju pogodbe o zaposlitvi navaja dejstvo, ki opravičuje domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz prvega odstavka 6. člena ZDR, pa je dokazno breme, da delodajalec ni kršil načela enakega obravnavanja, na njem - šesti odstavek 6. člena ZDR-1), ta dejstva pa bi lahko odločilno vplivalo na presojo zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je s tem podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.